Kitajsko sodišče odločilo, da umetna inteligenca ni opravičilo za odpoved delovnega razmerja

Primer, ki je sprožil burno razpravo, vključuje nadzornika zagotavljanja kakovosti z priimkom Zhou, ki je bil leta 2022 zaposlen v tehnološkem podjetju za nadzor rezultatov umetne inteligence (AI).

Leta 2025 so njegovi nadrejeni ugotovili, da lahko njegovo delo opravi umetna inteligenca. Namesto da bi mu ponudili ustrezno alternativo, so mu predlagali premestitev na nižje delovno mesto s kar 40-odstotnim znižanjem plače. Ko je Zhou premestitev zavrnil, ga je podjetje odpustilo in mu ponudilo odpravnino v višini približno preračunanh 41.700 evrov. Zhou, nezadovoljen s takšnim razpletom, je primer predal vladnemu arbitražnemu senatu, ki je odločil, da je bila odpoved nezakonita.

Podjetje se je na to odločitev pritožilo, a je vmesno ljudsko sodišče v Hangzhouju potrdilo prvotno sodbo. Sodišče je v izjavi poudarilo, da razlogi za odpoved, ki jih je navedlo podjetje, ne spadajo pod negativne okoliščine, kot sta krčenje obsega poslovanja ali operativne težave. Prav tako niso bili izpolnjeni zakonski pogoji, ki bi onemogočali nadaljevanje delovnega razmerja.

Odvetnik Wang Xuyang je za državno tiskovno agencijo Xinhua izpostavil, da je tehnološki razvoj morda nepovraten, vendar ne sme služiti kot izgovor za kršenje pogodb o zaposlitvi. Čeprav Kitajska sledi civilnemu pravnemu sistemu, kjer sodni precedensi niso strogo zavezujoči, ta razsodba velja za močan signal, da se zakonodaja pripravlja na zaščito delovne sile pred brezkompromisnim varčevanjem na račun avtomatizacije.

Medtem ko delavci na Zahodu z zaskrbljenostjo opazujejo morebitno izgubo delovnih mest, so kitajski delavci v tem primeru dosegli pomembno pravno zmago. Sodba poudarja, da uvedba umetne inteligence velja za prostovoljno poslovno odločitev in ne za nepredvideno katastrofo, ki bi opravičevala nenadne odpovedi.