23 let stare grafične kartice Radeon prejele novo življenje
V današnji dobi, ko proizvajalci strojne opreme pogosto prekinejo podporo za svoje izdelke že po nekaj letih, se Linux skupnost ponovno izkaže kot neprekosljiv varuh tehnološke dediščine. Tokrat so v središču pozornosti grafične kartice serije Radeon R100 in R200, ki so luč sveta ogledale na samem prelomu tisočletja, med letoma 2000 in 2001. Čeprav so te kartice v primerjavi s sodobnimi grafičnimi pošastmi videti kot muzejski eksponati, so pravkar prejele pomemben tehnični popravek v okviru projekta Mesa.
Gre za odpravo napake v upravljanju grafičnih medpomnilnikov, ki je povzročala težave pri upodabljanju slik v določenih okoljih. Popravek je prispevala razvijalka Emma Anholt, ki je ena ključnih osebnosti v svetu odprtokodnih grafičnih gonilnikov. Njen trud omogoča, da se koda za kartice, kot je originalni Radeon 7000 ali 8500, še vedno izvaja na najnovejših različicah jedra Linux. To je fascinanten prikaz prednosti odprte kode – ker je koda javna, jo lahko kdor koli z ustreznim znanjem posodobi, ne glede na to, ali podjetje, ki je izdelek ustvarilo, sploh še obstaja ali nudi podporo.
Za zbiratelje retro računalnikov, ki v svojih sistemih še vedno uporabljajo te stare komponente, je to velika novica. Takšna kartica običajno meri okoli 16 centimetrov v dolžino, kar je precej manj od današnjih modelov, ki presegajo 30 centimetrov. Kljub starosti pa te komponente niso imune na sodobne izzive. Kot smo že omenili, 100-odstotna varnost ne obstaja, in vzdrževanje tako stare programske opreme prinaša tveganja, saj so starejše arhitekture bolj ranljive za sodobne metode vdorov, ki jih razvijalci v preteklosti niso mogli predvideti.
Cenovno so te kartice danes prava kupčija za hobiste. Na spletnih straneh z rabljeno opremo jih je mogoče dobiti za približno preračunanih 20 do 50 evrov, odvisno od modela in ohranjenosti. Z novim popravkom bodo ti kosi silicija še naprej služili svojemu namenu, namesto da bi končali na smetišču elektronskih odpadkov. Linux tako ostaja edini operacijski sistem, ki resnično spoštuje zgodovino računalništva in omogoča uporabo strojne opreme, ki je starejša od marsikaterega današnjega programerja. Ta primer je odličen opomin, da s pravo skupnostjo nobena tehnologija ni nikoli zares pozabljena.
Prijavi napako v članku




























