Ali nam umetna inteligenca krade sposobnost razmišljanja?

Kdaj ste nazadnje UI klepetalniku zastavili vprašanje namesto da bi se sami poglobili v problem? Takšna uporaba je vse pogostejša, a raziskovalci opozarjajo, da lahko pretirano zanašanje na umetno inteligenco dolgoročno vpliva na kritično razmišljanje, reševanje problemov in učenje.

Nedavna študija Massachusetts Institute of Technology (MIT) je pokazala, da so udeleženci, ki so za pisanje esejev uporabljali ChatGPT, kazali manjšo možgansko aktivnost v omrežjih, povezanih s kognitivno obdelavo. Prav tako so imeli več težav pri navajanju lastnih besedil v primerjavi s tistimi, ki UI niso uporabljali. Raziskovalci so opozorili na “nujnost raziskovanja morebitnega upada učnih sposobnosti”.

Manj napora, manj razmišljanja?

Podobne ugotovitve prihajajo tudi iz raziskave Carnegie Mellon University in Microsofta, ki je zajela 319 pisarniških delavcev, rednih uporabnikov UI orodij. Študija je pokazala, da večje zaupanje v sposobnosti umetne inteligence vodi v manj kritičnega razmišljanja. Ko uporabniki verjamejo, da bo orodje nalogo opravilo brez napak, pogosto vložijo manj miselnega napora v preverjanje rezultatov.

Raziskovalci opozarjajo, da čeprav generativna UI povečuje učinkovitost, lahko hkrati vodi v dolgotrajno prekomerno odvisnost in slabšo sposobnost samostojnega reševanja kompleksnih nalog.

Mladi in šolstvo

Tudi raziskave med šolarji kažejo razdeljeno sliko. Študija Oxford University Press (OUP) iz oktobra je pokazala, da je šest od desetih učencev menilo, da je UI negativno vplivala na njihove šolske spretnosti. Po drugi strani pa devet od desetih poroča, da jim je UI pomagala razviti vsaj eno veščino – od reševanja problemov do ustvarjalnosti in učenja.

Dr. Alexandra Tomescu, strokovnjakinja za generativno UI pri OUP, poudarja, da gre za zelo niansirano sliko: UI je lahko izjemno koristna, a hkrati preveč poenostavi delo. Zato številni učenci želijo več smernic o tem, kako jo uporabljati pametno.

Boljši rezultati, slabše razumevanje?

Profesor Wayne Holmes z University College London opozarja na pojav imenovan kognitivna atrofija – oslabitev sposobnosti zaradi pretirane uporabe tehnologije. Sklicuje se na študije iz medicine, kjer je UI pomoč izboljšala rezultate nekaterih strokovnjakov, pri drugih pa jih je poslabšala. Ključno vprašanje je, ali boljši končni izdelki pomenijo tudi boljše razumevanje.

“Eseji so morda boljši, ocene višje, a vprašanje je, ali se študenti dejansko naučijo manj,” opozarja Holmes.

Kako naprej?

OpenAI se zaveda teh pomislekov. Jayna Devani, vodja izobraževalnih pobud pri OpenAI, poudarja, da ChatGPT ni namenjen nadomeščanju razmišljanja, temveč delovanju kot tutor. Funkcije, kot je study mode, omogočajo postopno razlago in usmerjanje, ne pa takojšnjih odgovorov.

A strokovnjaki se strinjajo v enem: umetna inteligenca ni le napredna verzija kalkulatorja. Razumevanje njenega delovanja, omejitev in vpliva na razmišljanje je nujno, če želimo, da bo UI okrepila človeške sposobnosti – ne pa jih nadomestila.

Ključno vprašanje prihodnosti tako ni, ali bomo UI uporabljali, temveč kako jo bomo uporabljali. Kot berglo ali kot orodje za globlje razumevanje.