Rešijo podatke z računalnikov, kartic …

Pred dobrimi šestimi leti se jim v Anniju ni niti sanjalo, v kakšno visoko tehnološko pustolovščino se spuščajo, ko so se pričeli ukvarjati z reševanjem podatkov. Pravzaprav kar precej tragične so zgodbe, ko jim v laboratorij prinesejo dober kvadratni centimeter in pol veliko pomnilniško kartico iz telefona, ki naj bi vsebovala vse družinske spomine zadnjih nekaj let.

Disk, ki ga odprejo in s katerega rešijo podatke, ni več uporaben

Eno stvar je treba razčistiti. Nosilcev, ki jih prevzamejo v reševanje, ne morejo popraviti. Delajo po principu “rešimo, kar se rešiti da” in zato ne morejo gledati na to, da bo nekdo disk še kdaj priklopil v računalnik ali celo uveljavljal garancijo.

Njihov cilj je, da rešijo vaše vitalne podatke, vaše spomine in zato uporabijo prav vse trike, ki na področju reševanja podatkov obstajajo. Vse z namenom, da datoteke, ki vašem podjetju pomenijo preživetje, rešijo pred dokončno pozabo.

Gre za zapletene postopke, kjer pri klasičnih trdih diskih mnogokrat disk razstavijo na prafaktorje. Tudi po večkrat zamenjajo bralno-pisalne glave, saj se dokaj hitro poškodujejo v številnih poskusih, da bi prebrale podatke s poškodovane površine magnetnih plošč. In v enem izmed teh mnogih poskusov branja jim uspe.

Nosilci, ki jih sprejemajo v laboratoriju za reševanje podatkov:

• trdi diski vseh velikosti in standardnih priklopov (SATA, IDE, SCSI, SAS, ZIF, …),

• diskovna polja različnih konfiguracij (“JBOD”, RAID0, RAID1, RAID5, …),

• SSD diski z različnimi priklopi (SATA, mSATA, M.2, …),

• diskete 3.5” in 5.25” ter tudi ZIP diskete,

• pomnilniške kartice najrazličnejših formatov,

• USB ključki,

• telefoni, ki skrivajo podatke na pomnilniških čipih.

Kaj naj naredim, ko podatki izginejo?

Predvsem, “don’t panic”. V paniki ljudje največkrat pričnemo ugašati in prižigati, pa priklapljati na različna druga USB vrata, morda celo malo potresemo napravo v upanju, da bo kaj drugače. Vse to je lahko smrt za podatke.

Kaj morate storiti?

• Nosilec, za katerega sumimo, da se je pokvaril, takoj prenehajte uporabljati, ga izklopite (zunanji disk, USB ključki) oziroma odstranite iz naprave (pomnilniške kartice).

• V primeru, da gre za računalnik, ga takoj ugasnite in odklopite iz elektrike.

• Če imate pri roki antistatično vrečko, okvarjen nosilec podatkov zavijte vanjo in ga še dodatno zaščitite pred udarci med transportom.

• Iskreno priznanje, da je disk padel na tla lahko močno pospeši naš diagnostični postopek. Mnogokrat namreč dobimo v servis zunanje USB diske, ki so kar na lepem in brez razloga prenehali delovati. Če ne drugje, vidimo na površini diska, da je prišlo do močnega udarca.

Česa ne smete?

• Uporabljati podatkovnega nosilca še naprej – vsaka funkcija, ki piše ali bere na nosilec, zmanjšuje verjetnost uspešnega reševanja podatkov.

• Samostojno poskušati dobiti podatke z nosilca, saj lahko nosilec nevede še bolj poškodujete.

Bonus nasvet: ne kupujte USB ključkov na Kitajskem

Podjetja na Kitajskem so navadno zelo ustrežljiva. In tako ni nič nenavadnega, če dobite ponudbo za nakup tako imenovanih “upgrade USB”. V praksi to pomeni, da prodajajo USB ključek, ki ima npr. 4 GB prostora, računalniški sistem pa vidi, kot da je prostora 32 GB ali več. Zato je izdelek tudi tako poceni.

Kaj se zgodi, ko uporabnik začne zapisovati podatke na tak “nadgrajen” pomnilniški medij? Saj nekako še gre, dokler ni podatkov več, kot jih zmore čip dejansko shraniti. Ko pa podatki presežejo kapaciteto, se odpravijo na hitro pot v podatkovna nebesa in od tam se jih več ne da priklicati v življenje.

Da ne bi po nepotrebnem izgubljali podatkov, podatkovne nosilce kupujete v preverjeni Anni spletni trgovini, ki je dobro založena z nosilci vseh vrst: diski, USB ključki, podatkovne kartice. Vsi držijo toliko podatkov, kot piše na ovoju. Nič več, nič manj.

Več o tem preberite na anni.si. (P.R.)