Vetrna suša: Nova grožnja cenam elektrike in energetski varnosti v Evropi

Vse manjši stroški in prizadevanja za dosego ogljične nevtralnosti pospešujejo rast obnovljivih virov energije, kot so sončne celice, vetrne elektrarne, geotermalna in hidroenergija. A vsak vir ima svoje izzive, in veter ni izjema. Pojav tako imenovanih vetrnih suš že vpliva na zanesljivost in ceno električne energije.

Veter sicer velja za bolj stabilen vir kot sonce, a v zadnjih letih se pojavlja več dolgih obdobij šibkih vetrov, kar predstavlja tveganje za države, kot so Velika Britanija, Nemčija in Danska. A trend postaja globalen. Študija, objavljena julija letošnjega letav reviji Nature Climate Change, opozarja, da bo trajanje vetrnih suš do leta 2100 daljše za 20 % v primeru nizkega segrevanja in kar 40 % v ekstremnih scenarijih.

Vzroki za manj vetra so manj pogosti cikloni v srednjih geografskih širinah in segrevanje Arktike. Ti vplivi spreminjajo atmosferske vzorce, kar dolgoročno zmanjšuje moč vetra. Mednarodna agencija za energijo (IEA) opozarja tudi na pojav »Dunkelflaute«, ko sta sončna in vetrna proizvodnja hkrati izredno nizka. V zimi 2024/2025 je Severna Evropa doživela več takšnih dogodkov z izjemnimi skoki cen elektrike.

IEA poudarja, da je večja težava v gibanju cen kot zanesljivosti, saj je treba v teh obdobjih vključiti plinske in premogovne elektrarne. Ključna bo večja odpornost omrežja, hranilniki energije, razpršeni viri in prilagodljivost povpraševanja. Kljub temu strokovnjaki še vedno verjamejo v sončno in vetrno energijo.