Test Xiaomi Pad 8 Pro: bila naj bi zamenjava za prenosnik. Pa je res?

Tablični računalniki so bili ustvarjeni za zabavo in ta sloves se jih še vedno drži. Zadnja leta se na vse pretege trudijo znebiti te oznake, ampak to uspe le redkim. Je uspelo novi tablici Xiaomi Pad 8 Pro?

Če sem popolnoma iskren, tudi sam nisem prepričan, da lahko povprečna tablica nadomesti povprečen prenosnik. Ne samo zato, ker je zmogljivost običajno na strani prenosnika, ampak tudi zato, ker ima prenosnik vsa orodja, ki jih potrebuješ za delo, že vgrajena. Pri tablici pa moraš vedno dokupiti tipkovnico (ki služi tudi kot ovitek) in dodati še miško, če tipkovnica nima sledilne ploščice. Tudi zasloni tablic se običajno gibljejo okoli 10 palcev, kar je vsaj zame premalo. Da ne bo pomote, tudi 13-palčni prenosniki, čeprav obožujem njihovo prenosljivost, mi ne ustrezajo za delo. Potem pa je tu še programska plat. Ne glede na to, koliko težav ima Windows, ima še vedno ogromen nabor orodij in nekatera nimajo alternativ na Androidu.

To je moje mnenje, ko sta pod žarometom povprečna tablica in povprečen prenosnik. Xiaomi Pad 8 Pro pa ne deluje kot povprečna tablica. Zato sem tudi dobro premislil, preden sem si odgovoril na vprašanje, ali bi jo lahko uporabljal kot prenosnik.

Xiaomi Pad 8 Pro cena

• Xiaomi Pad 8 Pro 8GB/256GB: 629 €

Xiaomi Pad 8 Pro spada med najlažje in najtanjše tablice

Xiaomi Pad 8 Pro zagotovo ne daje občutka poceni Android tablice. Xiaomijeva tablica te stigme ne tolerira. Ohišje je že kar nesramno lahko in tanko, predvsem po zaslugi odločitve, da ga izdelajo iz enega samega kosa. V debelino meri samo 6 milimetrov, kar je res nora številka za standarde tablic. Xiaomi inženiriji so bili učinkoviti tudi drugje: linije anten se na primer na ohišju niti ne opazi. Vse deluje neprekinjeno, hkrati pa tablice nikakor ne moreš upogniti ali pa s pritiskom iz nje izzvati kakšen škripajoč glas.

Zadnja stran, sploh v globoki satenasto modri barvi, uporablja sofisticirano peskano teksturo, ki se presenetljivo uspešno upira mastnim prstnim odtisom, hkrati pa nudi ravno dovolj trenja za varen oprijem, medtem ko prenovljen kvadratni modul kamer z bleščečo obrobo (podobno kot pri Xiaomi 15) tablici vdahne prepoznavno identiteto v sicer kar pestrem ekosistemu.

Razporeditev teže je prav tako izvrstna. Koliko pokaže tehntnica? samo 490 gramov. Ja, to je 11-palčna tablica in ne kakšna 13-palčna velikanka. Vseeno pa je številka zavidljiva. Ko sem jo držal, nisem čutil hudega napora. Ni lahka kot telefon, zato po več kot uri držanja vseeno čutiš utrujenost, ampak ni tako hudo kot pri težjih tablicah. Pomaga tudi, da so robovi malenkost zaobljeni.

Na ohišju takoj opaziš še štiri zareze za zvočnike. Običajno zvočnikom tablic ne dajem pohval, tokrat pa bom naredil manjšo izjemo. Glasnost je visoka, popačenja pri tem zelo malo, basi so v redu, ne predstavljajo pa presežka. A če bi gledal film brez slušalk, bi bil z vgrajenimi zvočniki zadovoljen.

Nima OLED-a, ampak vseeno piksli na zaslonu kar oživijo

Škoda, da moje oči niso bile usmerjene na OLED panel, ampak »zgolj« na IPS LCD. Ali bi ga počasi lahko pričakoval v tem cenovnem razredu? Mogoče. Ali pa sem samo preveč strog. Če odmislim panel, sem z zaslonom zelo zadovoljen. 11,2-palčna diagonala je za tablico ravno pravšnja, ločljivost 3,2K (3200 x 2136) je fantastična za igre, filme in tudi za oblikovalsko delo, če vam je to pomembno. Razmerje stranic 3:2 je super za delo z dokumenti, za morebitno pisanje člankov, ustvarjanje preglednic in podobno. Ni čisto enako, kot če bi delal na prenosniku, ampak se temu precej približa.

Osveževanje pri 144 Hz poskrbi, da je vsak poteg s prstom po zaslonu hipen in tekoč, medtem ko 12-bitna barvna globina pri gledanju HDR10+ vsebin v temi razkrije podrobnosti v sencah, ki jih običajni zasloni preprosto ne znajo prikazati.

Pisala žal nisem imel na voljo, zato na spletu naredite raziskavo, ali je to morebiti tablica, ki jo lahko uporabljate za resne grafične naloge.

Kljub temu, da ne gre za OLED s popolno črnino, je maksimalna svetilnost 900 nitov več kot dovolj, da sem lahko nemoteno bral novice na balkonu ob popoldanskem soncu.

Če imaš takšen čip, potem lahko nadomestiš prenosnik

Snapdragon 8 Elite v Xiaomi Pad 8 Pro prinaša opazno surovo moč, a jo je treba razumeti v okviru fizičnih omejitev mobilnega hlajenja in trenutne programske emulacije. Pri vsakodnevnih opravilih in standardnih Android igrah, kot sta Genshin Impact ali Warzone Mobile, tablica pričakovano deluje tekoče in brez težav vzdržuje visoko število sličic na sekundo, pri čemer temperatura ohišja ostaja v mejah normale (okoli 39 °C).

Prava slika se pokaže pri zahtevnejših scenarijih. Medtem ko Switch igre, kot je Metroid Dread, tečejo brezhibno, igre tipa Zelda: Tears of the Kingdom kljub močnemu čipu občasno trpijo zaradi zatikanja in padcev FPS-jev (sličic na sekundo) pod 40, kar je predvsem posledica nepopolne optimizacije emulatorjev in ne pomanjkanja surove moči. Še bolj očitne so meje pri Windows emulaciji, kjer The Witcher 3 sicer dosega solidnih 52 FPS-jev, vendar se po približno pol ure intenzivnega igranja zadnja stran segreje na 46 °C, kar povzroči, da začne hladilni sistem postopoma zniževati moč procesorja in s tem prepreči pregrevanje.

Tako kot pri telefonih se sčasoma opazi pomanjkljivost pasivnega hlajenja. Ampak rezultati so še vedno odlični in igrati igre s krmilnikom na takšni tablici je bil vsaj zame užitek.

Dokončno pa sem dobil potrditev, da je 256 GB prostora premalo. Ko sem namestil tri večje igre (God of War, The Witcher 3, Dragon Ball: Sparking Zero), je bil pogon skoraj poln. V bistvu sploh ni prave rešitve, če želim na tablici hraniti solidno zbirko iger. Vhoda za SD kartico ni, oblak v tem primeru ne pride v poštev. Prisiljen bi bil v uporabo Moonlight/Sunshine, da bi lahko igre prenašal iz računalnika na tablico.

Pri bateriji ne odkriva tople vode

Xiaomi Pad 8 Pro ima vgrajeno veliko baterijo (9.200 mAh), ki ob mešani uporabi brez težav zdrži dva dneva oziroma približno 14-15 ur vklopljenega zaslona (SoT). Polnjenje je hitro (67 W), tako da potrebuje okoli uro in pol, da izpraznjeno baterijo spet spravi do 100 %.

HyperOS ni Windows, kar je dobro in slabo

HyperOS 3 (Android 16) ni briljanten, ko je potrebno postati delovna postaja. Ampak nekaj funkcij pa vseeno govori v njegovo prid.

Programska oprema HyperOS 3.0 prinaša nekaj nujnih izboljšav pri večopravilnosti, a še vedno ne odpravlja vseh porodnih krčev Androida na velikih zaslonih. “Delovni način” (Workstation Mode) omogoča prostoročno premikanje oken, kar močno olajša delo z več aplikacijami hkrati, vendar nekatere slovenske aplikacije še vedno ne podpirajo prilagodljivih oken in se raje odprejo v fiksnem navpičnem formatu. Sistem je sicer odziven in poln uporabnih bližnjic za hitro preklapljanje med opravili, vendar boste občasno še vedno naleteli na kakšnega hrošča pri animacijah ali nesorazmerno povečane elemente vmesnika v določenih menijih. Skratka, gre za zmogljivo orodje, ki pa od uporabnika zahteva nekaj prilagajanja in potrpljenja pri iskanju optimalnega delovnega toka.

Nisem pričakoval, da bo Android kar čez noč obrnil sliko na glavo. Windows je potreboval desetletja, da je postal takšen, kot smo ga vajeni, zato Androidu ne zamerim, da še ni na enakem nivoju. Je dober, in če si iznajdljiv, lahko na njem tudi delaš, ni pa za vsakega. Tudi nabor aplikacij ni takšen, kot si ga vajen na Windowsu.

Kamere, ki so celo uporabne?

Čeprav so kamere na tablicah običajno drugotnega pomena, Xiaomi Pad 8 Pro na zadnji strani gosti sistem z glavnim tipalom ločljivosti 50 MP, ki v dobrih svetlobnih pogojih zajame presenetljivo čiste in barvno pravilne fotografije. Seveda ne pričakujte rezultatov na ravni paradnih konjev med telefoni, a za hitro skeniranje dokumentov ali zajem kakšnega trenutka, ko telefona nimate pri roki, so fotografije več kot spodobne. Veliko bolj pomembna je prednja kamera z ločljivostjo 32 MP, ki je pametno nameščena na daljšo stranico, kar je idealno za videoklice v ležečem načinu. Funkcija sledenja obrazu deluje solidno, čeprav v slabši svetlobi postane slika nekoliko zrnata, kar pa je za potrebe Zooma ali Teamsov povsem sprejemljivo.

Ali je Xiaomi Pad 8 Pro nadomestil prenosnik?

Ali lahko Xiaomi Pad 8 Pro nadomesti prenosnik iz perspektive uporabnika, ki prenosnik večinoma uporablja za pisarniška dela (dokumenti, pošta …)? Da, ampak to ni ravno poseben dosežek. Kaj pa, če bi rad delal kaj bolj naprednega, oblikoval v Photoshopu? Tudi to je sicer izvedljivo – veliko bolj kot prejšnja leta – še vedno pa zahteva kar nekaj prilagajanja na drugačen sistem. Zmogljivosti je dovolj, a je zasnova ravno dovolj drugačna od prenosnika, da zahteva privajanje.

Cena je v primerjavi z drugimi tablicami in tudi prenosniki zaveznica tabličnega računalnika Xiaomi Pad 8 Pro. Za dobrih 600 € namreč ne dobiš prav briljantnega računalnika (še posebej zdaj, ko imamo norijo z RAM-om). In ker ob nakupu dobiš brezplačno še tipkovnico in pisalo, si Xiaomi Pad 8 Pro tukaj nabere kar nekaj bonus točk.

Na koncu je odločitev vaša. Če mislite, da ste se sposobni privaditi na Android, potem vam bo Xiaomijeva nova tablica dobro služila tudi za službene obveznosti. Če niste prilagodljivi, razmislite dvakrat. Če pa delo na tablici ni vaša največja skrb in jo potrebujete samo za razvedrilo, potem z nakupom ne rabite oklevati.