Susan Meiselas, nagrada za izjemen prispevek v fotografiji, Sony World Photography Awards 2025
Nagrada bo fotografinji Susan Meiselas izročena na letnem gala dogodku 16. aprila 2025 v Londonu. Posebna predstavitev njenih del bo na ogled od 17. aprila do 5. maja v galeriji Somerset House v Londonu.
Susan Meiselas je prejemnica prestižne nagrade za izjemen prispevek v fotografiji, ki jo Sony World Photography Awards podeljuje za leto 2025. Nagrada je priznanje za njen izjemen fotografski doprinos v zadnjih petih desetletjih. Meiselas, ki slovi po globoki predanosti fotografiji, je ustvarila bogat in sporočilen korpus del, ki s pronicljivim upodabljanjem ljudi v njihovih skupnostih širi dojemanje dokumentarne fotografije. Njena znana dela vključujejo zgodbe žensk: od odraščajočih deklic v soseski Little Italy v New Yorku do striptizet, nastopajočih na tipičnih sejmih posameznih ameriških zveznih držav. Od žensk, ki bežijo pred družinskim nasiljem v Združenem kraljestvu do dokumentiranja kršitev človekovih pravic v Latinski Ameriki ter fotografskega beleženja zgodovine Kurdistana. Njeni nepremični fotografski eseji pričajo o življenjih in izkušnjah oseb pred njenim objektivom.
Fotografski projekti Susan Meiselas, ki so nastajali skozi daljša časovna obdobja, pogosto pa jih spremljajo tudi zapiski s terena in pričevanja udeležencev, spodbujajo sodelovanje.
Ključne fotografije iz petih projektov Susan Meiselas bodo na ogled v galeriji Somerset House v Londonu (od 17. aprila do 5. maja 2025), vključno s fotografijami iz projektov, ki pred tem še nikoli niso bile razstavljene v Združenem kraljestvu. Dela, ki črpajo navdih iz njenih najzgodnejših ustvarjanj – od projektov 44 Irving Street, Prince Street Girls in Carnival Strippers – ter tudi kasnejših projektov, kot sta Pandora’s Box in A Room of their Own, sledijo ponavljajočim se tematskim elementom, ki jih je Meiselas oblikovala skozi svoje fotografsko ustvarjanje, pri čemer se je osredotočala na tisto, kar je pogosto skrito pred očmi javnosti.
Serije fotografij, ki bodo predstavljene v galeriji Somerset House, kronološko beležijo njene medosebne odnose in pripovedovanja skozi čas. V okviru projekta 44 Irving Street (1971) je Meiselas sosede iz samskega doma prosila, naj opišejo razliko med tem, kako vidijo sami sebe in tem, kako jih prikazujejo njeni portreti. Projekt Prince Street Girls (1975–1990) prikazuje dinamiko skupine deklic, ki odraščajo v soseski Little Italy, ter spremlja njihovo pot v odraslost.
Projekt Carnival Strippers (1972–1975) dokumentira doživetja striptizet, ki nastopajo na karnevalih v manjših mestih v ameriški zvezni državi New England, pri čemer beleži tako njihovo odrsko kot tudi zasebno življenje, ob tem pa kot protiutež ponudi tudi zbirko podob vseh sodelujočih – od vodje predstav z dekleti do žensk na odru in moških v občinstvu. Doživetvena projekcija Pandora’s Box (1995) se osredotoča na sadomazohistični klub v New York Cityju, znanem tudi kot ‘Disneyland dominacije’. V okviru projekta A Room of Their Own (2015–2017) je Meiselas svoj objektiv usmerila v zatočišče za ženske v Black Countryju v Združenem kraljestvu. Pri tem je združila fotografije sob, pričevanja prebivalk zavetišča ter izvirna umetniška dela, ki hkrati izražajo in varujejo njihovo identiteto.
Susan Meiselas se je rodila leta 1948 v Baltimoru v Združenih državah Amerike. Na univerzi Harvard je diplomirala iz vizualnega izobraževanja, nato pa delala kot učiteljica. Fotografirati je začela med poletnimi šolskimi počitnicami. Na ta način je v poletnem času od leta 1972 do 1975 ustvarila svoj prvi fotografski projekt Carnival Strippers. Leta 1976 se je pridružila agenciji Magnum Photos ter se podala na pot ustvarjanja številnih pomembnih fotografskih del. Njene fotografije revolucije v Nikaragvi v poznih sedemdesetih mnoga leta kasneje še vedno živijo v spominu javnosti.
Ob prejemu nagrade je Susan Meiselas dejala: “Počaščena sem, da sem prejela nagrado za prispevek v nenehno razvijajočem se svetu fotografije. V zadnjih 50 letih sem imela privilegij, da sem bila priča ustvarjanju zgodovine, ob tem pa sem lahko javnosti prikazala pogosto spregledana življenja tistih, ki so pri tem sodelovali. Razstavljena dela spodbujajo k razmisleku ne le o samih fotografijah, temveč tudi o odnosih, ki so te fotografije oblikovali in navdihnili.
Nagrada za izjemen prispevek v fotografiji slavi posameznike, ki stojijo za najbolj prelomnimi fotografskimi deli našega časa. Susan Meiselas se kot 18. prejemnica te nagrade pridružuje uglednemu seznamu imen, na katerem so med drugim Mary Ellen Mark (2014), Martin Parr (2017), Graciela Iturbide (2021), Edward Burtynsky (2022) in Sebastião Salgado (2024).
Meiselas bo nagrado prevzela na letnem gala dogodku 16. aprila 2025 v Londonu, ko bodo na večerni slovesnosti razkriti tudi skupni zmagovalci fotografskega natečaja Sony World Photography Awards 2025. Za dodatne informacije o prihajajočih razglasitvah in zmagovalcih obiščite spletno mesto www.worldphoto.org.
SUSAN MEISELAS
Dokumentarna fotografinja Susan Meiselas prihaja iz New Yorka. Je avtorica fotografskih projektov Carnival Strippers (1976), Nicaragua (1981), Kurdistan: In the Shadow of History (1997), Pandora’s Box (2001), Encounters with the Dani (2003), Prince Street Girls (2016), A Room of Their Own (2017), Tar Beach (2020) in Carnival Strippers Revisited (2022). Znana je tudi po dokumentiranju kršitev človekovih pravic v Latinski Ameriki. Njene fotografije so vključene v severnoameriško in mnoge mednarodne zbirke. Leta 1992 je postala MacArthurjeva štipendistka, leta 2015 pa je prejela Guggenheimovo štipendijo. Nedavno je prejela prvo nagrado Women in Motion, ki jo podeljujeta skupina Kering in festival Rencontres d’Arles (2019), nagrado fotografske fundacije nemške borze (2019) ter nagrado Ericha Salomona, ki jo podeljuje Nemško združenje za fotografijo (2022). Poleg tega velja izpostaviti še razstavo Meditations, ki vključuje njena fotografska dela od leta 1970 do danes. Prvič je bila na ogled v umetnostnem centru Jeu de Paume v Parizu, nato pa je med drugim obiskala še muzej Fundació Antoni Tàpies v Barceloni, muzej sodobne umetnosti v San Franciscu ter kulturni center Instituto Moreira Salles v São Paulu. Meiselas je od leta 2007 predsednica fundacije Magnum, kjer deluje s ciljem razširiti raznolikost in ustvarjalnost v dokumentarni fotografiji.
SPREMLJAJTE WORLD PHOTOGRAPHY ORGANISATION NA DRUŽBENIH OMREŽJIH
Instagram: @worldphotoorg
LinkedIn/Facebook: World Photography Organisation
Prijavi napako v članku