Superračunalnik moči exaflopa

Novi superračunalnik bo precej skrajšal čas preračunavanja najzahtevnejših matematičnih operacij!

Začetek superračunalnikov sega v dvajseta leta prejšnjega stoletja, ko je bila v časopisu New York World prvič uporabljena besedna zveza “Super Computing”, katera je označevala IBM-ove tabulatorje, ki so jih naredili za ameriško fakulteto Columbia. Prvi pravi superračunalniki so se začeli pojavljati šele v šestdesetih letih pri podjetju Control Data Corporation (CDC), medtem, ko imata danes vodilno vlogo v snovanju in sestavljanju superračunalnikov korporaciji IBM in HP. Ker zmogljivost najhitrejšega superračunalnika Blue Gene/L z deklarirano hitrostjo 478,2 teraflopa oziroma milijard operacij s plavajočo vejico na sekundo ne zadošča več potrebam sodobnega raziskovanja, so inženirji ameriških inštitutov Sandia in Oak Ridge napovedali prihod izjemno zmogljivega računalnika, ki bo kar 1000-krat zmogljivejši od zdajšnjih rešitev. Izredno zmogljivi računalniški sistem, ki bo nared najkasneje do leta 2018, se bo lahko pobahal z zmogljivostjo enega exaflopa (milijon teraflopov) oziroma enega milijona milijard operacij s plavajočo vejico. Superračunalnik bo pri polni obremenitvi porabil kar vrtoglavih 100 milijonov vatov električne moči oziroma toliko, kolikor jo lahko proizvede manjša termoelektrarna. Izjemno zmogljivi računalniški sistem bosta inštituta Sandia in Oak Ridge seveda namenila preračunavanju najzahtevnejših izračunov na področju energetike, farmacije, vojske in meteorologije. Čeprav okvirna cena izdelave superračunalnika moči enega exaflopa ni bila razkrita, bo seveda vse prej kot nizka.