Digitalizacija
16.10.2013 14:13
Posodobljeno 8 let nazaj.

Deli z drugimi:

Share

Srdit boj za drugo mesto

Chrome je po priljubljenosti v šestih mesecih pridobil dobrih pet odstotnih točk. iPROM ugotavlja tudi, da je skoraj polovica uporabnikov vedno prijavljena v svoj račun na Facebooku.
Srdit boj za drugo mesto
Srdit boj za drugo mesto

Spletni brskalnik Chrome je po priljubljenosti v šestih mesecih pridobil dobrih pet odstotnih točk. Največji tržni delež prevzema Microsoftovemu Internet Explorerju, ki je kljub izdaji različice 10, ki so jo mnogi ocenili kot dobro izboljšavo na področju hitrosti in stabilnosti, še vedno v padanju. Internet Explorer že od začetka iPROM-ovega spremljanja statistik kaže negativni trend, ugotavlja raziskava, ki spremlja tehnološke značilnosti spletnih uporabnikov.

Na prvem mestu po priljubljenosti suvereno ostaja Firefox, in sicer s 37 odstotki. Chrome je z 29,26 odstotka le slabo odstotno točko za Internet Explorerjem, ki je v septembru dosegel 30,81 odstotka vseh dostopov. Google Chrome je sicer v letošnjem letu že prehitel Internet Explorer, ko je julija dosegel najvišjo točko z 31,28 odstotka, a se v zadnjih treh mesecih kaže manjši upad njegove priljubljenosti.

Slovenski spletni uporabniki so med brskanjem prijavljeni v svoj profil na Facebooku

Prvič v Sloveniji so na voljo tudi podatki o številu uporabnikov, ki so ob obisku slovenskih spletnih medijev prijavljeni v svoje račune na Facebooku. Med brskanjem po spletnih vsebinah je kar 46 odstotkov spletnih uporabnikov prijavljenih v svoj profil na Facebooku, kar kaže na visoko integriranost družabnega omrežja v vsakodnevno uporabo spleta.

Tehnološke značilnosti slovenskih spletnih uporabnikov

Analiza uporabljenih operacijskih sistemov kaže, da je še vedno najbolj priljubljen sistem Microsoft Windows. Uporablja ga namreč kar 96,8 odstotka obiskovalcev slovenskih spletnih medijev. Največji delež dosega Windows 7 (57,35 odstotka), starejšo različico Windows XP pa uporablja 30,56 odstotka obiskovalcev. Windows 8 je v času zadnje analize uporabljalo le 5,09 odstotka.

Pri ločljivosti zaslonov so spletni uporabniki manj enotni. Na prvem mestu je ločljivost zaslona 1280×1024 z 12,87 odstotka, ki je v primerjavi s prejšnjo raziskavo marca letos padla za dobre 3 odstotne točke. Na drugem mestu je ločljivost 1366×768, ki jo je v septembrskem vzorcu uporabljalo 12,85 odstotka spletnih uporabnikov. Manjša ločljivost 1024×768 ostaja z 8,53 odstotka na tretjem mestu.

17 odstotkov spletnih uporabnikov najdemo tudi na mobilnih napravah

Iz celotnega vzorca spletnih uporabnikov slovenskih medijev jih je kar 17 odstotkov prisotnih na spletu tudi prek tabličnih računalnikov ali mobilnih telefonov. Največji delež jih odpade na pametne telefone s sistemom Android (63 odstotkov vseh mobilnih naprav) in tablice Android (13 odstotkov). iPhone med telefoni zavzema 8,5 odstotka tržnega deleža, Windows Phone pa 2,4 odstotka. Med vsemi mobilnimi telefoni z dostopom do spleta pa je le še 4,5 odstotka takšnih, ki jih ne klasificiramo na tako imenovane pametne telefone. Razdelitev med tabličnimi računalniki je zelo tesna, saj si Android lasti 51 odstotkov, iPad pa preostalih 49 odstotkov.

Metodološki podatki

Analiza je bila izvedena z rešitvijo iPROM AD Server, namenjeno distribuciji, ciljanju in sledenju oglasnega gradiva na spletu. iPROM z omenjeno rešitvijo neprestano spremlja tehnološke značilnosti računalnikov obiskovalcev slovenskih spletnih medijev, obenem pa preverja tudi tipe brskalnikov, operacijske sisteme in ločljivosti zaslonov. Analiza je bila opravljena septembra 2013, mesečni vzorec pa je po standardu IAB zajemal 1,5 milijarde meritvenih zahtevkov.

Članek je pripravljen v sodelovanju s partnerjem MA MARKETING d.o.o.
Za več informacij so vam na voljo pri MA MARKETING d.o.o.
Ob kontaktu povejte, da ste objavo zasledili v Računalniških novicah.

Želite biti obveščeni o novostih, ki jih pripravljamo s partnerjem MA MARKETING d.o.o.? Vpišite svoj e-mail in se prijavite na BREZPLAČNE e-novice, od katerih se lahko kadarkoli odjavite.



Prijavi napako v članku