Recenzija – Killing Floor 2

Razvojna ekipa: Tripwire Interactive (ZDA)
Založnik: Tripwire Interactive
Spletna stran: http://www.killingfloor2.com/
Steam: http://store.steampowered.com/app/232090/
Napovednik: https://www.youtube.com/watch?v=PpH8oghfsT8
Platforme: PC, XBOX One, PS4
Operacijski sistemi: Windows 7+
Datum izida: 18.11.2016
Cena: 26.99€

Zvrst: Preživetvena streljačina

Video opis: https://youtu.be/TnN5ppnCbWY

Pregled

Killing Floor 2 je izdelek izpod rok Tripwire Interactive, snovalcev originalnega Killing Floor-a. Po dolgem času v zgodnjem dostopu, kjer je doživela tudi nekaj kontroverznosti (mikro-transakcije v nedokončani igri), je končno ugledala dan in pred kratkim prešla v polni izid. Sodi v kategorijo akcijskih preživetvenih streljačin, kjer je vaš cilj preživeti val za valom in na koncu pokončati še glavno prikazen. Sicer so zed-i, s katerimi se borite, precej podobni zombijem iz franšize Left for Dead, ampak tu gre pravzaprav za mutirane klone, ki jim delujejo le osnovni instinkti in so tako precej podobni zombakom (tudi jaz bi bil jezen, če bi me naredili tako grdega).

Bagete in klanje

Kljub temu, da ob igranju najdemo v najboljšem primeru le zametek zgodbe, pa nas pogled na uradno stran in uradno wikipedijo poduči o dogodkih, ki so privedli do apokalipse manjšega obsega. Da povzamem na hitro – bio-tehnološko podjetje Horzine je eksperimentiralo na živih bitjih in ustvarjalo klone, protestnikom to ni bilo všeč, ker se pač bunijo nad vsem, in so vdrli v njihove laboratorije, spustili klone (zed-e), ti pa niso bili preveč hvaležni in so pomalicali vse navzoče ter se začeli širiti naokoli.

Policija in vojska jih ni uspela ustaviti (kar je malo čudno, glede na to, da vam, osamljenem najemniku sedaj bivšega podjetja Horzine, gre ustavljanje mutantov kar dobro od rok) in tako smo prišli do dane situacije, ko so ulice mest zapuščene, vi pa se borite za golo preživetje. Dogajanje originalnega Killing Floor-a se je odvijalo v Ameriki kmalu po izbruhu, Killing Floor 2 pa se odvija malo pozneje, v Parizu. Tudi ta ni bil varen pred širjenjem novodobne kuge.

Kakovost izdelave

Večina je ostala identičnega kot v originalu. Še vedno je igra namenjena skorajda ekskluzivno igranju preko spleta, saj v eno-igralstvu ne blesti. V klasičnem načinu vas spari z do petimi igralci, v medsebojnem načinu pa je število igralcev dvanajst.

Začnimo pri stvareh, ki so mi pri igri všeč. Ima odlično vzdušje, sploh po zaslugi fantastične zvočne podlage – težkega metala, ki klanje naredi še bolj zabavno. Med igranjem na težjih težavnostih boste opazili, da ste vseskozi polni adrenalina, saj lahko zgolj ena napačna odločitev prinese konec vaše eksistence. Tudi ravnanje z orožji je zelo dobro, saj imajo vsa odličen občutek, ravnanje z njimi pa je zabavno, predvsem zaradi vidnega impakta. Nadgrajen je bil tudi boj na bližino, saj imate na voljo dosti več orožij, ena izmed klas pa se koncentrira prav nanj.

Skupaj nad zed-e

Skupno imate na voljo deset klas. Raznolikost njih in pripadajočih sposobnosti je dobro zamišljena, saj nobena vloga ni nekoristna, dobra skupina pa bo potrebovala raznolikost. Nove sposobnosti odklepate s pomočjo pridobivanja izkušenj, ki jih dobite z uporabljanjem klasnih orožij in sposobnosti. Za razliko od večine iger vas klasa ne omeji glede orožij, ki jih lahko uporabljate, bo pa zato učinkovitost manjša.

Če imate radi hiter napredek, vam bo šel sistem na živce, saj je napredovanje počasno in že za odklep prve sposobnosti bo potrebno v igro vložiti okoli tri ure. Pomembno je, da že na začetku izberete vrsto vojščaka, ki vam bo odgovarjala, a tudi, če se kasneje premislite, lahko med njimi prosto menjujete.

Mene je sprva vase posrkala vloga vojaka. Vedno sem užival ob spreminjanju sovražnikov v mleto mesto z brzostrelko, val za valom. Naslednja klasa, ki mi je padla v oči, je bil ostrostrelec. Sicer se je izkazal za neučinkovitega proti večjemu številu slabših sovražnikov, je pa imel zato veliko prednost proti večjim mutantom, saj jih je z ostrostrelsko puško hitro spremenil v pašteto. Tudi če vam noben izmed omenjenih načinov igranja ni všeč, vas naj to ne odvrne, saj imate na voljo veliko izbire. Nekdo se bo bolj doma počutil kot zdravilec, medtem, ko bo kdo drug raje kot berserker na blizu klal vse pred seboj. Vse vloge so koristne in ravno to je ena izmed najboljših stvari igre.

Zdaj me vidiš, zdaj me ne

Tudi zed-i so dobili nekaj okrepitev. Skupno so se njihove vrste okrepile s tremi novimi mutanti, vsi od njih so osnovni in posamezno nenevarni. Cista je nov najšibkejši primerek in večinoma se nihče ne bo niti zavedal, da jih je ubil na desetine. Slasher je njegova malo močnejša različica, ki pa še vedno, razen v skupinah, ni preveč nevarna. Še najbolj zanimiv je zalezovalec, ki je večino časa skoraj neviden, a tudi ta velja za topovsko hrano, saj ima zelo nizko zdravje in ne povzroča preveč škode.

Žal kakšnih večjih, nevarnejših zed-ov z zanimivim sposobnostmi nismo dobili, so se pa zato vrnili vsi izmed starih, nekateri so dobili tudi nadgradnje. Še vedno je, sploh na višjih težavnostih, pomembna hitra odstranitev najnevarnejših izmed njih, zato je tam taktično sodelovanje pomembno.

Kavbojci in… kloni?

Pred kratkim so Tripwire dodali tudi medsebojni način, kjer polovica igralcev igra kot zed-i. Bolj kot unikatni način deluje kot slaba kopija tega načina iz Left4Dead 2, saj uravnovešenost (še) ni popolna in tako ni primeren za več kot občasni oddih od pobijanja vala za valom. Saj ne rečem, da ni zabaven, ampak kaj, ko je že takoj vidno, da je bolj kot ne stranski način, ki pri razvoju ni bil prioriteta.

Po izgledu je Killing Floor 2 močan napredek glede na Killing Floor. Podoba okolij je bila izboljšana, mutanti izgledajo bolje, animacije so boljše, pač – vse je boljše. Tudi optimizacija je solidna, saj sistemske zahteve niso preveč visoke, število sličic pa praktično nikoli ne niha. Tudi sesuvanj nisem nikoli doživel. Zvočna podlaga je, kot sem omenil že zgoraj, izvrstna in je ravno to, kar bi si v ozadju predvajal tudi sam, če bi bi igra prišla brez glasbe. Že v Doom-u smo videli, da takšna glasba dobro sodi k klanju in tudi bolj umirjeni igralci si ne bodo mogli pomagati, da jih ob tem ne bi razvnelo.

Zaključek

Killing Floor 2 mi je pustil dober vtis in je tako iz osebnega prvega mesta najboljših co-op preživetvenih streljačin gladko našel mesto nad Left4Dead 2. Kljub ponavljajočem se igranju je vse odlično povezano v celoto in ravno to vas bo za ekranom prikovalo tudi več ur. Če bo Tripwire ubral isto pot kot pri enici, si lahko tekom naslednjih let obetamo tudi dodatno vsebino, kar bo igro naredilo aktualno še dalj časa.

Povzetek

Odličen drugi del Killing Floor serije, če imate močan želodec.

Igranost – 9/10

Zgodba – 4/10

Delovanje – 9/10

Izgled – 8/10

Zvok – 9/10

Povprečna ocena – 8/10

Pozitivno:
+ Odlična glasbena podlaga
+ Rokovanje z orožji
+ Dobro implementiran sistem klas
+ Izgled in delovanje

Negativno:
– Ponavljanje enega in istega
– Le dva igralna načina
– Počasno napredovanje
– povprečna umetna pamet

Vabimo vas še k ogledu video opisa