Recenzija: Blasphemous – groteskna 2D ploščadarica za ljubitelje Sekira

Dvodimenzionalna ploščadarica Blasphemous je tik pred letošnjim sejmom E3 udarila kot strela z jasnega in nemudoma pritegnila ogromno pozornosti s pikselirano brutalnostjo in skrajno nenavadnim protagonistom. Stvar pa je seveda pred prvim napovednikom že dve leti tičala v razvoju in zaživela s pomočjo uspešne Kickstarter kampanje, ki je na koncu želeno vsoto presegla za več kot 250 tisoč dolarjev.

Neizprosen začetek zahtevne dogodivščine

Blasphemous igralce postavi v vlogo neimenovanega spokornika, ki ga že na samem začetku čaka zahtevna bitka z neusmiljenim gigantom, in tako hitro oznani, da avtorji niso šparali z nasiljem in težavnimi šefovskimi obračuni.

Vplivi sodobnih in starih klasik

Ljubiteljem težavnih vzhodnjaških akcijskih RPG-jevk se bodo posledično v spomin nemudoma priklicale Soulsborne igre. In čeprav Bogokleten stilsko precej spominja na seriji Souls in Bloodborne, je v resnici mnogo bližje letošnjemu Sekiru. Elementi igranja vlog so namreč močno zreducirani, namesto njih je v ospredju neprizanesljivo mečevanje, ki zahteva hitre reflekse in preučevanje sovražnikovih napadov. Poleg očitnih vplivov sodobnih uspešnic pa se Blasphemous močno zgleduje tudi po klasičnih predstavnikih 2D ploščadaric, kot sta Castlevania in Prince of Persia.

Stilski presežek

Vzlic pikseliranemu retro videzu, ki ga dandanes uporablja že malodane vsaka druga neodvisna igra, je Blasphemous prava paša za oči. Njen nenavaden groteskno-gotski slog je pisan na kožo oboževalcem temačnih izkušenj, še posebej težko pa je pogled umakniti s podob bizarnih šefov in šokantnih usmrtitev.

Igralnostna povprečnost

Nekoliko bolj mešani občutki spremljajo ploščadanje in bojevanje klasičnih nasprotnikov, ki se kljub nadgradnjam ne uspe razviti v kaj zares izvirnega ali razburljivega. Če k temu prištejete še rahlo nespoliran nadzor in frustrirajoče pasti tipa “na napakah se učimo”, ki jih je ob prvem srečanju pravzaprav nemogoče predvideti, ni težko razumeti, zakaj igra kljub vizualni in tematski privlačnosti utegne nekatere pustiti hladne.

Akcijska pustolovščina za specifično publiko

To je zagotovo izkušnja, ki zahteva čas in potrpljenje. Vendar pa strpne igralce nagradi z izvrstnim vizualnim slogom, domiselnimi šefovskimi bitkami ter prekrasnim svetom, v katerega se bodo z veseljem potopili ljubitelji Castlevanie, Salt and Sanctuary ter Soulsborne naslovov. Je eden boljših predstavnikov dvodimenzionalnih “metroidvanij” zadnjih let, vendar če nad tovrstnimi igrami niste posebej navdušeni, vas bo tudi Blasphemous težko prepričal.

Povzetek:

+ stilska drugačnost

+ srhljivo vzdušje

+ pestre šefovske bitke

+ čudovite brutalne eksekucije

+ ogromen svet z veliko skrivnosti

– bojevanje klasičnih sovražnikov utegne postati monotono

– nekaj frustrirajočih elementov

– odvečna in težko razumljiva pripoved

Ocena: 7/10