Poseben operacijski sistem Linux za priljubljeni Arduino Uno
Arduino Uno je v svetu ljubiteljev lastnih projektov že leta standard, vendar njegovo programiranje običajno zahteva nenehno prevajanje kode C++ in dolgotrajne postopke nalaganja. KernelUNO ta koncept popolnoma spremeni. Gre za operacijski sistem, ki je bil zgrajen za 8-bitni čip ATmega328P. Glede na to, da ima ta čip le 2 KB statičnega pomnilnika (SRAM), je implementacija lupine v slogu Linuxa izjemen inženirski podvig.
Ko uporabnik na svojo ploščico naloži KernelUNO, lahko z njo komunicira neposredno prek serijskega monitorja. Ukazna vrstica ponuja znane funkcije, kot so »ls« za izpis vsebine, »cd« za navigacijo, »mkdir« za ustvarjanje map in »cat« za branje datotek. Sistem uporablja virtualni datotečni sistem, ki obstaja v celoti v sistemskem pomnilniku RAM. Zaradi izjemnih omejitev strojne opreme je prostor skromen. Sistem namreč podpira največ 10 datotek ali imenikov, pri čemer posamezna datoteka ne sme presegati velikosti 32 bajtov.
Ena največjih prednosti KernelUNO je neposreden nadzor strojne opreme prek ukazne lupine. Uporabniki lahko konfigurirajo vmesnik GPIO, berejo vhodne vrednosti in preklapljajo izhode z uporabo preprostih ukazov, ne da bi morali vsakič znova prevajati in nalagati kodo. To omogoča takojšnje testiranje obnašanja vezja, kar je pomemben odmik od tradicionalnega delovnega procesa z Arduinom. Za spremljanje stanja sistema so na voljo tudi orodja, kot sta uptime in dmesg, čeprav so v skladu z zmogljivostmi čipa močno okrnjena – medpomnilnik za sporočila jedra denimo hrani le šest vnosov.
Čeprav KernelUNO trenutno ne podpira trajnega shranjevanja podatkov (vse se izbriše ob ponovnem zagonu) in podpira le enega uporabnika, gre za fascinanten projekt. Poudarja, kako daleč lahko potisnemo meje 8-bitnih mikrokrmilnikov. Za resno hekanje je ATmega328P morda preveč omejen, vendar KernelUNO služi kot odličen dokaz koncepta, ki bi na zmogljivejših krmilnikih lahko postal nepogrešljivo orodje za vsakega razvijalca vgradnih sistemov.
Prijavi napako v članku
























