Podjetja v vzhodni Sloveniji izkazujejo nižji digitalni indeks

Evropska Komisija je v Digitalnem kompasu predstavila vizijo za digitalno preobrazbo Evrope do 2030. Pri digitalni preobrazbi podjetij si je zastavila cilj, da bo do 2030 75 % podjetij v EU najemalo storitve računalništva v oblaku, uporabljalo tehnologije umetne inteligence in masovne podatke. Več kot 90 % malih in srednje velikih podjetij (MSP) pa naj bi doseglo vsaj osnovno stopnjo digitalne intenzivnosti.

V letu 2021 najema v Sloveniji storitve računalništva v oblaku 43 % podjetij z vsaj 10 zaposlenimi in samozaposlenimi, 14 % jih uporablja tehnologije umetne inteligence. V letu 2019 pa je 7 % podjetij analiziralo masovne podatke. Med majhnimi in srednje velikimi podjetji (MSP) jih 45 % dosega zelo nizek digitalni indeks, 32 % nizek digitalni indeks, 19 % visok in 4 % zelo visok digitalni indeks. Vsaj osnovno stopnjo digitalne intenzivnosti dosega tako 55 % majhnih in srednje velikih podjetij.

Stopnjo digitalizacije v podjetjih z vsaj 10 zaposlenimi in samozaposlenimi merimo in izražamo z digitalnim indeksom. Ta se izračuna na podlagi 12 kazalnikov, s katerimi spremljamo uporabo IKT v podjetjih v posameznem letu. Podjetja se glede na to, koliko teh elementov izpolnjujejo in v kolikšnem obsegu, razvrščajo v 4 skupine: podjetja z zelo nizkim, z nizkim, z visokim in z zelo visokim digitalnim indeksom.

Skoraj polovica podjetij v vzhodni Sloveniji dosega le zelo nizek digitalni indeks

V letu 2021 je med podjetji z vsaj 10 zaposlenimi in samozaposlenimi največ takih, ki izkazujejo zelo nizek digitalni indeks, in sicer 44 %; 31 % jih dosega nizek digitalni indeks, 20 % visok in 5 % zelo visoki digitalni indeks. Pregled po kohezijskih regijah pokaže, da v vzhodni Sloveniji izkazuje zelo nizek digitalni indeks 48 % podjetij, zelo visokega pa 4 %. V zahodni Sloveniji pa je 40 % podjetij z zelo nizkim in 6 % z zelo visokim digitalnim indeksom.

Kazalniki uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije v podjetjih z vsaj 10 zaposlenimi in samozaposlenimi, na podlagi katerih se je v 2021 izračunal digitalni indeks oz. indeks digitalne intenzivnosti:

Dostop do interneta za službene namene ima več kot polovica zaposlenih in samozaposlenih v podjetju

V letu 2021 je takih podjetij, v katerih ima dostop do interneta za službene namene več kot polovica zaposlenih in samozaposlenih, 50 %. Glede na velikost podjetij: v 50 % malih in srednje velikih in v 58 % velikih podjetij.

V vzhodni Sloveniji je takih podjetij 42 %, v zahodni Sloveniji pa 58 % podjetjih.

Največja pogodbeno zagotovljena hitrost prenosa najhitrejše fiksne internetne povezave podjetja je vsaj 30 Mbit/s

Največjo pogodbeno zagotovljeno hitrost prenosa najhitrejše fiksne internetne povezave podjetja z vsaj 30 Mbit/s ima 79 % podjetij. 9 % podjetij ima hitrost vsaj 1 Gbit/s.

V vzhodni Sloveniji ima največjo pogodbeno zagotovljeno hitrost prenosa najhitrejše fiksne internetne povezave podjetja vsaj 30 Mbit/s 78 % podjetji, v zahodni Sloveniji pa 80 % podjetij.

Podjetje uporablja programsko rešitev ERP

ERP (Enterprise Resource Planning), celovito programsko rešitev, ki omogoča celovito vodenje podjetja, uporablja 36 % podjetij. Glede na velikost podjetij: 28 % majhnih, 65 % srednje velikih in 97 % velikih podjetij.

V vzhodni Sloveniji uporablja programsko rešitev ERP 33 % podjetij in v zahodni Sloveniji 38 %.

Podjetje uporablja programsko rešitev za upravljanje odnosov s strankami (CRM)

CRM (Customer Relationship Management), ki omogoča vodenje ključnih informacij o strankah, uporablja 22 % podjetij: 18 % majhnih, 35 % srednje velikih in 62 % velikih podjetij.

V vzhodni Sloveniji uporablja programsko rešitev CRM 17 %, v zahodni Sloveniji pa 27 % podjetij.

Podjetje uporablja družbene medije

Družbene medije uporablja (ima profil) 59 % podjetij. Družabna omrežja uporablja 57 % podjetij (npr. Facebook, LinkedIn), 29 % jih uporablja spletne strani za delitev multimedijskih vsebin (npr. Instagram, YouTube), svoj blog ima ali uporablja mikroblog (npr. Twitter) 11 % podjetij; orodja za izmenjavo znanj, ki temeljijo na Wiki, uporabljajo 4 % podjetij. Družabna omrežja uporablja 56 % majhnih, 68 % srednje velikih in 90 % velikih podjetij. 

V vzhodni Sloveniji uporablja družbene medije 56 % podjetij, v zahodni Sloveniji 62 %.

Podjetje uporablja dva ali več družbenih medijev

Dva ali več družbenih medijev (ima profil) uporablja 30 % podjetij. Glede na velikost podjetij: 26 % majhnih, 43 % srednje velikih in 74 % velikih podjetij. 

V vzhodni Sloveniji uporablja dva ali več družbenih medijev 26 % podjetij, v zahodni Sloveniji 34 %.

Podjetje uporablja tehnologije umetne inteligence

Tehnologije umetne inteligence uporablja 12 % podjetij: med majhnimi podjetji je takih 9 %, med srednje velikimi 20 % in med velikimi 36 %. Največ jih uporablja tehnologije za prepoznavanje predmetov ali oseb (npr. računalniški vid, strojni vid), ki na podlagi slike prepoznajo izdelek, prstni odtis, obraz, objekt (8 % podjetij).

V vzhodni Sloveniji uporablja tehnologije umetne inteligence 9 % podjetij, v zahodni Sloveniji 15 %.

Uporaba interneta stvari (pametnih naprav ali sistemov) v podjetjih

Pametne naprave ali sisteme uporablja 49 % podjetij: 46 % majhnih, 61 % srednje velikih in 78 % velikih podjetij.

Pametne naprave ali sistemi se najpogosteje uporabljajo za zagotavljanje varnosti prostorov, npr. pametne alarmne sisteme, pametni detektor, pametno ključavnico, pametno varnostno kamero; uporablja jih 38 % podjetij. 19 % podjetij jih uporablja za upravljanje uporabe energije (npr. pametni števec, pametno svetilo, pametni termostat), 18 % za upravljanje logistike (npr. senzorje, ki jih je mogoče nadzirati ali upravljati prek interneta za upravljanje skladišč, sledenje proizvodom ali vozilom), 12 % v poslovnem procesu (npr. senzorje ali oznake RFID, ki jih je mogoče nadzirati ali upravljati po internetu in ki se uporabljajo za nadziranje, upravljanje ali avtomatizacijo procesov.

Pametne naprave ali sisteme uporablja 52 % podjetij v vzhodni Sloveniji in 47 % v zahodni Sloveniji.

Podjetje najema storitve računalništva v oblaku

43 % podjetij najema storitve računalništva v oblaku: 39 % majhnih, 55 % srednje velikih in 81 % velikih podjetij.

Podjetja med drugim najemajo naslednje storitve računalništva v oblaku: 31 % podjetij najema e-pošto, 28 % storitve za shranjevanje datotek, 12 % jih najema računalniške zmogljivosti za poganjanje programske opreme podjetja (npr. virtualnih procesorjev ali pomnilnikov).

Storitve računalništva v oblaku najema 38 % podjetij v vzhodni Sloveniji in 47 % v zahodni Sloveniji.

Podjetja najemajo srednje ali naprednejše storitve računalništva v oblaku

38 % podjetij najema vsaj eno od srednjih ali naprednejših storitev računalništva oblaku: 35 % majhnih, 46 % srednje velikih in 65 % velikih podjetij. Te storitve so: najem varnostne programske opreme kot storitev računalništva v oblaku (31 %), najem storitev gostovanja baze podjetja (18 % podjetij), najem finančno-računovodske programske opreme (16 % podjetij), najem programske rešitve ERP prek oblaka (11 % podjetij), najem računalniške platforme, ki zagotavlja gostovalno okolje za razvoj, testiranje ali uvajanje aplikacij (module programske opreme za večkratno uporabo, programski vmesnik – API) (10 % podjetiij) ali najem programske opreme za upravljanje odnosov s strankami (CRM) prek oblaka (9 % podjetij).

Te storitve računalništva v oblaku najema 32 % podjetij v vzhodni Sloveniji in 43 % v zahodni Sloveniji.

Podjetje je več kot 1 % svojega prihodka v prejšnjem letu ustvarilo s prodajo prek računalniških omrežij – spletnih strani ali računalniške izmenjave podatkov (RIP)

V letu 2020 je s prodajo prek računalniških omrežij ustvarilo več kot 1 % svojega prihodka 20 % podjetij (18 % majhnih, 25 % srednje velikih in 53 % velikih podjetij).

V letu 2020 so podjetja ustvarila s prodajo prek računalniških omrežij 17,9 % celotne vrednosti ustvarjenega prihodka (brez DDV); 4,1 % prek spletnih strani in 13,7 % prek računalniške izmenjave podatkov (RIP).

S prodajo prek računalniških omrežij je ustvarilo več kot 1 % svojega prihodka 19 % podjetij v vzhodni Sloveniji in 21 % v zahodni Sloveniji.

Podjetje je več kot 1 % svojega prihodka v prejšnjem letu ustvarilo s prodajo prek spletnih strani in spletna prodaja končnim potrošnikom (B2C) je bila več kot 10 % vrednosti spletne prodaje

V letu 2020 je bilo takih podjetij 8 %; toliko podjetij je torej s prodajo prek spletnih strani ustvarilo več kot 1 % svojega prihodka in spletna prodaja končnim potrošnikom (B2C) je predstavljala 10 % vrednosti spletne prodaje (7 % majhnih, 8 % srednje velikih in 12 % velikih podjetij).

V vzhodni Sloveniji je bilo 6 % takih podjetij, v zahodni Sloveniji pa 9 % podjetij.

V letu 2020 so podjetja ustvarila s spletno prodajo 4,1 % celotne vrednosti v tem letu ustvarjenega prihodka (brez DDV).