Plišasti roboti za otroke: Pametna rešitev ali nevarna zamenjava staršev?

Ali lahko plišaste igrače z umetno inteligenco res predstavljajo bolj zdravo alternativo zaslonom za otroke? Tako vsaj trdijo podjetja, ki razvijajo pametne igrače, kot je zagonsko podjetje Curio. A novinarka Amanda Hess iz The New York Times je previdna. V članku opisuje, kako je preizkusila Grem, eno od Curiojevih igra. Poleg nje obstaja še Grok, ki pa ni povezan z istoimenskim chatbotom Elona Muska.

Med pogovorom z Gremom je Hess hitro ugotovila: »Tega ne bom predstavila svojim otrokom.« Igrača ni delovala kot nadgradnja plišastega medvedka, temveč kot nadomestilo za njen starševski vpliv. Čeprav te govorijoče igrače morda res zmanjšajo čas, ki ga otroci preživijo pred zasloni, se po njenem mnenju prenaša napačno sporočilo. Končna destinacija otroške radovednosti je namreč še vedno v telefonu.

Na koncu je otrokom dovolila, da so se igrali z Gremom – a šele potem, ko je odstranila in skrila glasovno enoto. Še vedno so se z njim igrali in se pogovarjali, nato pa so si ogledali risanko. A vprašanje še vedno ostaja: ali AI plišaste igrače pomagajo otrokom razvijati domišljijo in jezikovne spretnosti, ali pa samo ustvarjajo novo obliko odvisnosti, tokrat od umetne bližine? V svetu, kjer tehnologija vse bolj vstopa v čustveno sfero družin, morajo biti starši bolj kot kdajkoli pozorni, komu zaupajo prostor ob svojih otrocih.