Nova številka revije: Pametni dom je dom prihodnosti

Pametni domovi počasi, a vztrajno vstopajo v naša življenja. Marsikatero opravilo je s pametnimi napravami, ki sestavljajo pametni dom, lažje in bivanje bolj udobno. Hkrati z vsemi prednostmi pa se moramo zavedati tudi nevarnosti, ki nam pretijo, ko pametne naprave povežemo v internet.

Če malce posplošimo, pametni dom v prvi vrsti pomeni manj stroškov, več prostega časa in tudi večjo varnost, če le zanjo ustrezno poskrbimo.

Če pogledamo celotno sliko, je v pametnem domu veliko bolj kot razvajanje, pomembna varnost. In pametni dom je na področju varnosti naredil ogromno. Pred leti smo ob omembi varnostnega sistema pomislili na alarm in kamero, ki niti slučajno ni prikazovala slike vrhunske kakovosti, kakršne so kamere zmožne prikazovati danes. Poleg tega je kamera zgolj snemala dogajanje, ki smo si ga lahko kasneje ogledali.

Danes kamere snemajo v visokih resolucijah, imajo nočni vid, obveščajo nas, ko zaznajo gibanje, ločijo med človekom in hišnim ljubljenčkom in podobno.

Poleg tega lahko imamo v pametnem domu pametno osvetlitev, ki se iz naših navad priuči, kdaj naj se določene luči prižgejo in kdaj ugasnejo. Ko je dom prazen, jih lahko nastavimo tako, da se obnašajo kot bi bili doma, kar lahko nepridiprave odvrne, preden bi utegnili vstopiti v nepremičnino.

V pametni dom pa lahko vključimo vrsto naprav: od pametnih vtičnic, gospodinjskih aparatov, ključavnic, senzorjev, klimatskih naprav in še bi lahko naštevali.

Digitalizacija: lahko EU še ujame Kitajsko in ZDA?

Evropska unija na digitalnem področju že vrsto let zaostaja za največjima tekmicama, ZDA in Kitajsko. Premajhna ambicioznost, razpršenost vlaganj, pretogi regulatorni okvirji in še mnogo razlogov je, da je EU vse bolj v vlogi opazovalca in ne oblikovalca globalnih digitalnih trendov.

Med 15 največjimi tehnološkimi podjetji na svetu ni niti enega iz Evrope. Vsakdanjik nam krojijo hitro rastoča, prodorna in razvojno naravnana podjetja iz Kitajske in ZDA, ki Evropo vse bolj prehitevata tudi na področju razvoja umetne inteligence. Obseg vlaganj v obeh omenjenih državah je neprimerno večji od vlaganj v Evropski uniji, razprave okoli novega proračuna EU (2020-2017) pa ne kažejo večjih ambicij po financiranju prebojnih tehnologij na digitalnem področju.

Evropska komisija pod taktirko Ursule von der Leyen je pred dnevi sicer sprejela ambiciozni načrt digitalne preobrazbe, ki med drugim Komisiji narekuje pripravo predloga o razvoju umetne inteligence v prvih 100 dneh mandata. Ne glede na velike besede in nesporne ambicije Komisije, se ni mogoče upreti občutku, da je Evropska unija predvsem talka obširnih strategij, ki opisujejo “kako loviti ribe”, le-te pa obširno in precej hitreje lovijo na drugi strani Atlantika.

Piše Jaka Repanšek, vodja strateške skupine za regulativo in okolje Slovenske digitalne koalicije.

Več vsebine lahko preverite v sveži izdaji revije Računalniške novice, ki je že na voljo v vaši najljubši prodajalni časopisov in revij.

V tokratni številki revije Računalniške novice ne spreglejte tudi:

• Koronavirus že vpliva na trg prenosnih računalnikov
• MWC 2020 je odpovedan: kaj sledi?
• Poceni iPhone SE2 na voljo že marca?

Sledite nam tudi na družbenih omrežjih:

• LinkedIn

• Twitter

• Facebook

• Instagram