Nova pravila za spletne nakupe iz Kitajske (AliExpress, Shein, Temu …)

Ko trije evri niso samo trije evri

Spletni nakupi iz Kitajske so dolga leta temeljili na preprosti enačbi: izdelek je bil poceni, dostava pogosto brezplačna, tveganje pa dovolj majhno, da kupec ni predolgo razmišljal o nakupu. Ovitek za telefon za nekaj evrov, kabel, majica, ura, kozmetični pripomoček, igračka ali kuhinjski dodatek so bili nakupi, pri katerih je bila meja med potrebo in radovednostjo zelo zabrisana. Platforme, kot so AliExpress, Shein in Temu, so iz tega naredile globalni model. Kupec ni imel občutka, da uvaža blago iz tretje države, ampak da samo naroča iz aplikacije.

S 1. julijem 2026 se bodo spletni nakupi spet spremenili. Evropska unija uvaja novo začasno ureditev za male pošiljke iz tretjih držav do vrednosti 150 evrov, pri katerih bo veljala fiksna carina v višini 3 evrov. Svet EU je ukrep predstavil kot del širše carinske reforme za e-trgovino, pri čemer naj bi se začasna rešitev uporabljala pred vzpostavitvijo novega evropskega carinskega podatkovnega vozlišča, ki je predvideno v okviru širše reforme carinskega sistema.

Na prvi pogled se trije evri ne slišijo dramatično. Toda prav pri najcenejših izdelkih lahko tak dodatek spremeni celotno logiko nakupa. Če kupec naroči izdelek za 2,99 € (ali manj), je dodatna carina dražja od samega izdelka. Če naroči več različnih izdelkov, pa znesek ni nujno omejen na enkratne tri evre.

Pravilo, ki ga kupci zlahka razumejo narobe

Največja past nove ureditve je v tem, da se carina ne bo nujno obračunala enkrat (3 €) na paket. Tudi če bo šlo za enkratno naročilo več izdelkov, boste lahko plačali večkrat po tri evre. Po pojasnilih FURS-a bo odločilno, kako je blago razvrščeno v carinski deklaraciji. Če so v pošiljki trije enaki ali istovrstni izdelki, ki spadajo v isto carinsko postavko, je lahko znesek tri evre. Če pa sta v isti pošiljki denimo igračka in kabel za računalnik, ki spadata v različni carinski postavki, se lahko obračunata dve postavki po tri evre, skupaj šest evrov.

Kupec se bo moral vprašati, ali kupuje eno vrsto izdelkov ali mešanico različnih izdelkov, ali bo platforma naročilo poslala v enem paketu ali v več ločenih pošiljkah in ali bo strošek viden že ob plačilu ali šele pozneje.

Eno naročilo ni nujno ena pošiljka

Pri velikih platformah je ena največjih nejasnosti logistika. Kupec lahko v aplikaciji odda eno naročilo in plača en skupni znesek, platforma pa izdelke pošlje iz različnih skladišč, s strani različnih prodajalcev ali v več ločenih paketih. FURS je pojasnil, da se vsaka pošiljka obravnava ločeno, kar pomeni, da eno plačilo v spletni trgovini še ne pomeni nujno enega carinskega postopka.

To odpira praktično vprašanje, ki ga kupec pogosto ne more nadzorovati. Če platforma naročilo razbije na več paketov, se lahko stroški in postopki pojavijo večkrat. Pri nizkocenovnih nakupih je to posebej občutljivo, ker lahko dodatni zneski hitro presežejo prihranek, zaradi katerega je bil nakup sploh smiseln.

Dosedanja privlačnost Temuja, Sheina in AliExpressa je temeljila tudi na tem, da je uporabnik naročal brez večjega razumevanja carinske logistike. Po uvedbi novih pravil pa ni nujno, da bo končna cena v košarici enaka končni ceni po carinjenju.

Zakaj EU sploh uvaja spremembe?

Evropska unija ukrepa ne razlaga samo kot davčnega ali carinskega vprašanja. V ozadju je veliko obsežnejša težava: eksplozija nizkocenovnih paketov iz tretjih držav, predvsem iz Kitajske, ter očitki o nepošteni konkurenci, varnosti izdelkov, podcenjenih vrednostih in okoljskem vplivu množičnih pošiljk.

Reuters je poročal, da je leta 2024 v EU prispelo 4,6 milijarde takšnih pošiljk in da se je ta številka v primerjavi s prejšnjim letom podvojila. Ukrep je posebej usmerjen v poceni uvoz prek platform, kot so Shein, Temu, AliExpress in Amazon Haul.

EU želi s spremembo zaključiti prakso dolgoletne izjeme pri carinah za pošiljke vrednosti pod 150 evrov. Ta prag je bil v digitalni trgovini vse bolj sporen, ker so ga platforme in prodajalci izkoriščali v modelu množičnega pošiljanja poceni izdelkov neposredno potrošnikom.

Za evropske trgovce je bila sedanja ureditev problematična tudi zato, ker morajo izpolnjevati evropske zahteve glede varnosti, skladnosti, embalaže, davkov in vračil, medtem ko so prodajalci iz tretjih držav pogosto nastopali z bistveno nižjimi cenami in manj pregledno odgovornostjo.

Carina, DDV in morebitni dodatni stroški

Pomembno je poudariti, da nova carina ne pomeni ukinitve DDV-ja. DDV se pri spletnih nakupih iz tretjih držav že zdaj pogosto obračuna ob nakupu, predvsem kadar platforma uporablja sistem IOSS. Nova dajatev je dodatna plast stroška, ki se nanaša na carinsko obravnavo pošiljk. Svet EU je pri dogovoru izpostavil, da se bo fiksna dajatev uporabljala za blago, pri katerem so prodajalci zunaj EU registrirani v sistem IOSS za namene DDV, kar po navedbah Sveta zajema velik delež e-trgovinskih tokov v EU.

Odprto pa ostaja vprašanje, ali bo kupec nov znesek carine videl že v spletni košarici. FURS pojasnjuje, da se bo carina praviloma obračunala s carinsko deklaracijo, ali jo bo potrošniku zaračunala že platforma, pa bo odvisno od poslovnega modela posamezne platforme. To pomeni, da lahko ena platforma strošek prikaže ob nakupu, druga pa ga prepusti poznejši fazi obdelave pošiljke.

Kaj to pomeni za AliExpress, Shein in Temu?

Platforme bodo morale spremeniti cenovne prikaze, logistiko ali oboje. Najbolj uporabniku prijazen scenarij bi bil, da platforma vse stroške prikaže že ob plačilu. Takrat bi kupec takoj videl realno ceno in se odločil, ali se nakup še splača. Manj pregleden scenarij je, da se bo del stroškov pokazal šele pri uvozu, dostavi ali prevzemu.

Za platforme bo pomembno tudi, ali bodo poskušale več blaga skladiščiti znotraj EU. Če je izdelek že uvožen, carinsko urejen in prodan iz evropskega skladišča, je uporabniška izkušnja drugačna kot pri neposredni pošiljki iz tretje države.

Bo to res ustavilo poceni pakete?

Najverjetneje ne. Nova pravila bodo nakupovanje podražila in ga naredila manj impulzivnega, ne bodo pa izbrisala Temuja, Sheina ali AliExpressa iz navad evropskih kupcev. Cene številnih izdelkov bodo tudi po dodatnih stroških še vedno nižje kot pri evropskih ponudnikih. Toda razlika bo manjša – predvsem pri drobnih izdelkih z nizko vrednostjo.

Nekateri kitajski trgovci se dodatnim stroškom in zapletom že zdaj poskušajo izogniti z drugačno logistiko. Ena izmed pogostih poti je pošiljanje prek drugih evropskih držav, denimo Madžarske, kjer paket najprej vstopi v EU, nato pa do slovenskega kupca pride kot notranja pošiljka znotraj evropskega trga.

Takšni modeli bodo po novih pravilih še pomembnejši, saj bodo platforme iskale načine, kako ohraniti občutek hitrega in poceni nakupa. Pošiljanje prek Madžarske, Poljske, Nizozemske ali drugih logističnih vozlišč lahko pomeni, da je blago v večjih količinah najprej uvoženo v EU, nato pa razdeljeno posameznim kupcem. To lahko deluje zakonito, če so dajatve poravnane ob uvozu in je dokumentacija urejena.

Konec poceni košaric?

Nova pravila ne pomenijo konca spletnih nakupov iz Kitajske. Hkrati nova ureditev ne bo samodejno rešila vseh težav, zaradi katerih je nastala. Kitajske platforme so izjemno prilagodljive, logistične poti skozi evropska skladišča in države, kot je Madžarska, pa kažejo, da se bo del pritiska hitro preselil v iskanje novih obvodov.

Resnični preizkus reforme zato ne bo v tem, ali bo kupec za kabel plačal tri evre več. Preizkus bo v tem, ali bo evropski sistem znal vzpostaviti poštena pravila za vse: za potrošnika, ki ima pravico do jasne končne cene; za evropskega trgovca, ki ne more tekmovati z nereguliranim uvozom; in za spletne platforme, ki bodo morale prevzeti več odgovornosti za izdelke, ki jih pošiljajo na evropski trg.