Nova številka revije: Digitalizacija podatkov je ključ do uspeha

Kaj sploh so podatki? Kako jih shranjujemo, obdelujemo in pošiljamo? Kaj je oblačno shranjevanje? Nam lahko v prihodnosti zmanjka prostora? To so tehtna vprašanja, ki se pojavljajo na trgu hrambe podatkov. Podatki so informacije, prevedene v digitalno obliko, ki je primerna za hiter prenos med elektronskimi napravami. Katere so te oblike? Vsakodnevno se srečujemo s fotografijami, avdio in video formati ter ostalimi datotekami. Pod digitalno zunanjostjo se skrivajo binarne kode, ki skupaj tvorijo sklop podatkov. Do njih dostopamo preko shranjevalnih pogonov, med najbolj razširjenimi so zagotovo HDD in SSD diski, vse bolj pa uporabljamo oblačno shranjevanje, tako v industriji kot doma. Dober primer je elektronska pošta, kjer se pretaka ogromno število zaupnih podatkov, shranjenih na vašem računalniku in elektronskem strežniku.

Ste vedeli, da je bilo 90 % vseh podatkov ustvarjenih v zadnjih dveh letih? Skoraj 4 milijarde internetnih uporabnikov dnevno ustvari več kot 2,5 eksabajta podatkov. Če še niste slišali za to mersko enoto, 1 eksabajt je 1024 petabajtov, 1 petabajt pa je 1024 terabajtov. Za primerjavo, potrebovali bi kar milijon HDD diskov s kapaciteto enega terabajta, da bi dosegli en eksabajt. Kam shranimo takšno količino podatkov?

Google ima 15 strežniških kmetij, ki hranijo 10 eksabajtov podatkov, medtem ko je Facebook od leta 2012 shranil 100 petabajtov podatkov. Svetovna kapaciteta strežnikov je 1500 eksabajtov, najnovejše napovedi pa namigujejo, da bomo do leta 2025 presegli 160.000 eksabajtov. Večja podjetja, kot so Amazon, Google, Facebook in Tesla, načrtujejo širjenje svojih strežniških kmetij, kar predstavlja velik logistični zalogaj. Za postavitev tovrstnih kmetij potrebujejo ogromne posesti in še večjo količino električne energije. Na drugi strani lestvice pa imamo posameznike, ki poskušajo hrambo podatkov optimizirati oziroma stisniti v manjše shranjevalne medije.

Koliko RAM-a v resnici potrebujemo?

Za razliko od nekaterih drugih komponent, več RAM-a ne pomeni nujno tudi boljšo kvaliteto. Več RAM-a nikakor ne more škodovati, vendar pa velja enako kot pri pomnilniku – potrebujemo samo toliko RAM-a, kot ga dejansko uporabljamo. Nakup RAM-a, ki ga naprava sicer premore in ga ne uporabljamo, je zelo učinkovito zapravljen denar.

Aplikacije, ki jih uporabljamo, so pomembne za to, da ugotovimo, koliko RAM-a potrebujemo, vendar ima pomembno vlogo tudi operacijski sistem. Na primer, Windows 10 sam po sebi zavzame 2 GB RAM-a, medtem ko ga recimo Chrome OS potrebuje precej manj.

Pripravili smo nekaj nasvetov in priporočil glede prave količine RAM-a prenosnikov, namiznih računalnikov in tabličnih računalnikov.

Več vsebine lahko preverite v sveži izdaji revije Računalniške novice, ki je že na voljo v vaši najljubši prodajalni časopisov in revij.

V tokratni številki revije Računalniške novice ne spreglejte tudi:

• Zakaj bi kupci prenosnikov morali resno razmisliti o Chromebooku?
• Optična ali laserska miška: katera je prava za vas
• Prvi prepogljivi telefon Xiaomi

Sledite nam tudi na družbenih omrežjih:

LinkedIn

Twitter

Facebook

Instagram

Naročite se na revijo Računalniške novice TUKAJ.