Računalništvo, telefonija
03.07.2015 12:45
Posodobljeno 8 mesecev nazaj.

Deli z drugimi:

Share

Pravni nasveti: Nezaželena elektronska sporočila – SPAM!

Vsakodnevno ubadanje z goro reklamnih sporočil je ne samo nadležno, temveč je lahko pošiljateljevo ravnanje tudi v nasprotju z določbami več zakonov, ki urejajo trženje s pomočjo elektronskih komunikacij.
Ola Amayri je razvil nov naprednejši sistem za prepoznavanje nezaželene elektronske pošte.
Ola Amayri je razvil nov naprednejši sistem za prepoznavanje nezaželene elektronske pošte.

Elektronsko pošto se obravnava različno, in sicer glede na to, ali gre po vsebini za neposredno trženje (oglaševanje ali ponujanje storitev oziroma blaga) ali pa v sporočilu ni teh elementov.

Neposredno trženje
Za pošiljanje take pošte mora imeti pošiljatelj, ki pošilja pošto potrošniku, v skladu z Zakonom o varstvu potrošnikov njegovo vnaprejšnje soglasje. Če je prejemnik pošte podjetje, je za pošiljanje komercialnih sporočil v skladu z Zakonom o elektronskem poslovanju na trgu ravno tako potrebno predhodno soglasje. Tako soglasje je lahko pisno, ustno ali pa gre za drugo ustrezno privolitev posameznika, kar lahko pomeni tudi obkljukanje besedila na neki spletni strani, če iz tega jasno izhaja, da je s tem podana privolitev za uporabo osebnega podatka (e-maila).

Ne glede na splošno prepoved pošiljanja take pošte brez soglasja pa se elektronska sporočila lahko pošilja, če je bil elektronski naslov pridobljen s strani kupca izdelkov oziroma storitev, ki se oglašujejo, ta naslov pa se lahko uporablja tudi za trženje pošiljateljevih (in ne tujih) podobnih izdelkov ali storitev. To torej pomeni naslednje: če ste ob nakupu izdelka ali plačilu storitve prodajalcu posredovali svoj elektronski naslov, ima prodajalec pravico pošiljanja take pošte, vendar pa vam mora v sporočilu dati možnost, da lahko na brezplačen in preprost način kadarkoli preprečite nadaljnjo uporabo elektronskega naslova za takšne namene.

Če je pošiljanje sporočila dovoljeno, potem mora biti komercialno sporočilo jasno in razpoznavno, nedvoumno mora biti navedena fizična ali pravna oseba, v imenu katere je komercialno sporočilo poslano, ravno tako pa morajo biti jasno navedeni pogoji za sprejem posebnih ponudb ali sodelovanje v nagradnih igrah.

Pošiljanje pošte s prikrito identiteto pošiljatelja, v imenu katerega se pošilja, ali pošte z neveljavnim naslovom, na katerega se lahko zavrne neposredno trženje, ni dovoljeno.

Če v elektronskem sporočilu ne gre za neposredno trženje
Če elektronski naslov ne predstavlja osebnih podatkov (npr. info@mail), potem je pošiljanje take nezaželene pošte dopustno, saj tu ne pridejo v poštev določbe Zakona o varstvu osebnih podatkov.

Če pa elektronski naslov predstavlja tudi osebne podatke (ime.priimek@mail), potem se tisti, ki te elektronske naslove zbira in nanje pošilja elektronska sporočila, šteje za upravljavca zbirke osebnih podatkov in mora spoštovati določbe Zakona o varstvu osebnih podatkov. Taka sporočila lahko pošilja le, če je dobil privolitev ali pa ima za tako pošiljanje podlago v zakonu. Če ste svoj elektronski naslov objavili sami, ste s tem privolili v obdelavo tega podatka, kar pomeni, da ga pošiljatelj lahko uporabi. Pri tem mora pošiljatelj paziti, da je bil elektronski naslov dejansko objavljen s privolitvijo posameznika in ga ni objavila tretja oseba, ne da bi o tem obvestila osebo, ki ima ta naslov. Poleg tega se lahko naslov uporabi le v kontekstu, v katerem je bil objavljen. To pomeni, da vas lahko na vaš službeni e-mail, ki je objavljen na internetni strani in vsebuje vaše osebne podatke, pošiljatelji kontaktirajo le v povezavi z vašim delom, ne pa tudi npr. za sodelovanje v neki nagradni igri.

Če prejemate nezaželeno pošto, je najbolj učinkovit način, da se je znebite, uporaba tehničnih sredstev, kot so razni filtri, ki zaznajo nezaželeno pošto. Možno je tudi pravno reševanje s prijavami nadzornim organom (informacijska pooblaščenka ali APEK) ali sodno varstvo (vzdržanje od dejavnosti, iz katere izvira vznemirjanje ali škodna nevarnost, kršitev Zakona o varstvu osebnih podatkov, zloraba osebnih podatkov). Kaznivo dejanje zlorabe osebnih podatkov bi prišlo v poštev predvsem pri nezakoniti hrambi ali drugačni obdelavi zbirke elektronskih naslovov, ki so varovani v okviru predpisov o varstvu osebnih podatkov (npr. ko se na elektronski naslov, ki vsebuje osebne podatke, pošilja sporočila z neposrednim trženjem, pri čemer je identiteta pošiljatelja prikrita). Vendar pa sodno varstvo traja nekaj časa in ne more takoj preprečiti prejemanja take pošte.

Tudi zaradi globalne narave interneta in dobrega tehničnega znanja pošiljateljev je kljub pravnemu varstvu težko onemogočiti nadležna ravnanja pošiljateljev. Predvsem slednji bi morali dobro poznati naravo oglaševanja ter najti pravo mejo in mero, saj bodo le tako lahko dosegli svoj namen, njihova pošta pa ne bo pristala med vsiljeno pošto in posameznika odvrnila od nadaljnjega. (P.R.)

Avtor: Maša Kralj, Eudace d.o.o.

VIRI:
– https://www.ip-rs.si,
– Zakon o elektronskih komunikacijah (Ur.l.RS, št. 109/2012),
– Zakon o varstvu potrošnikov (Ur.l.RS, št. 98/2004-UPB-2, s spremembami),
– Zakon o varstvu osebnih podatkov (Ur.l.RS, št. 94/2007-UPB-1),
– Zakon o elektronskem poslovanju na trgu (Ur.l.RS., št. 96/2009-UPB2),
– Kazenski zakonik (Ur.l.RS., št. 50/2012-UPB2, s spremembami).

Članek je pripravljen v sodelovanju s partnerjem EUDACE d.o.o.
Za več informacij so vam na voljo pri EUDACE d.o.o.
Ob kontaktu povejte, da ste objavo zasledili v Računalniških novicah.

Informacijska varnost in najpogostejša varnostna tveganja v podjetjih

Želite biti obveščeni o novostih, ki jih pripravljamo s partnerjem EUDACE d.o.o.? Vpišite svoj e-mail in se prijavite na BREZPLAČNE e-novice, od katerih se lahko kadarkoli odjavite.



Prijavi napako v članku