Meta in Microsoft za umetno inteligenco porabljata rekordne zneske, vendar za zdaj z zelo različnimi rezultati

Microsoftu je uspelo hitro rast stroškov pretvoriti v višje prihodke in dobiček, saj povpraševanje po njihovih oblačnih in UI storitvah še naprej narašča. Meta je prav tako povečala prihodke, toda njeni stroški so rasli skoraj dvakrat hitreje, zaradi česar sta dobiček in operativna marža močno upadla.

Metini stroški poskočili za 55 odstotkov

Meta je v drugem četrtletju letošnjega finančnega leta ustvarila 60,8 milijarde dolarjev prihodkov, kar je 28 odstotkov več kot leto prej. Glavni vir prihodkov ostaja oglaševanje na Facebooku, Instagramu, WhatsAppu in drugih platformah podjetja.

Toda stroški in odhodki so se v istem obdobju povečali za 55 odstotkov, na 42 milijard dolarjev. Operativni dobiček je zato upadel za osem odstotkov, čisti dobiček pa za 14 odstotkov, na 15,8 milijarde dolarjev. Operativna marža se je z lanskih 43 odstotkov zmanjšala na 31 odstotkov.

Del povečanja stroškov je posledica 2,4 milijarde dolarjev pravnih izdatkov, pomemben delež pa predstavljajo naložbe v UI infrastrukturo, razvoj modelov in zaposlovanje raziskovalcev.

Meta je za letos zvišala spodnjo mejo pričakovanih kapitalskih izdatkov. Zdaj namerava v podatkovne centre, procesorje in drugo infrastrukturo vložiti od 130 do 145 milijard dolarjev.

Zuckerberg verjame, da bo UI okrepila obstoječe poslovanje

Mark Zuckerberg trdi, da umetna inteligenca že izboljšuje Metino osnovno dejavnost. Podjetje jo uporablja za natančnejše priporočanje vsebin, učinkovitejše oglaševanje in avtomatizirano ustvarjanje oglasov. Meta obenem razvija osebne UI pomočnike, nove modele, pametna očala in poslovne storitve, dolgoročno pa razmišlja tudi o prodaji lastnih računalniških zmogljivosti drugim podjetjem.

Težava je, da večina teh novih virov prihodkov še ni dovolj razvita, da bi lahko pokrila hitro rast stroškov. Metini finančni rezultati so zato trenutno še vedno skoraj popolnoma odvisni od oglaševanja, medtem ko so koristi najdražjih UI projektov bolj dolgoročna obljuba kot neposreden vir zaslužka.

Vlagatelji so se na rezultate odzvali negativno, saj so delnice podjetja po objavi rezultatov občutno izgubile vrednost.

Microsoft porabil 41 milijard dolarjev v enem četrtletju

Tudi Microsoft vlaga rekordne zneske. Njegovi kapitalski izdatki so se v zadnjem četrtletju povečali za približno 70 odstotkov in dosegli 41 milijard dolarjev. Približno dve tretjini tega zneska je bilo namenjenega procesorjem ter drugi opremi s krajšo življenjsko dobo. To je pomembno, ker bo treba velik del strojne opreme zaradi hitrega razvoja tehnologije v nekaj letih zamenjati ali nadgraditi. Preostanek naložb je šel predvsem v dolgoročnejša sredstva, kot so zemljišča in podatkovni centri.

Za razliko od Mete je Microsoft kljub rekordni porabi močno povečal dobiček. Prihodki so se povečali za 18 odstotkov, na 90 milijard dolarjev, čisti dobiček pa za 31 odstotkov, na 35,8 milijarde dolarjev. Microsoft je tako presegel pričakovanja analitikov tako pri prihodkih kot pri dobičku. Azure je prvič presegel 100 milijard dolarjev

Ključna razlika med podjetjema je v tem, da ima Microsoft že vzpostavljen neposreden poslovni model za prodajo UI infrastrukture.

Prihodki storitve Azure in drugih oblačnih storitev so se v četrtletju povečali za 43 odstotkov. Azure je v celotnem poslovnem letu prvič presegel 100 milijard dolarjev prihodkov.

Microsoft strankam prodaja dostop do podatkovnih centrov, procesorjev, modelov in programskih orodij, zato je povpraševanje po umetni inteligenci neposredno povezano z rastjo njegovega oblačnega poslovanja.

Hitro rastejo tudi njegove uporabniške storitve. Microsoft 365 Copilot ima že več kot 30 milijonov plačljivih uporabnikov, kar je deset milijonov več kot v prejšnjem četrtletju.

Podobna poraba, vendar drugačen položaj

Meta in Microsoft gradita podobno infrastrukturo, vendar iz različnih izhodišč. Microsoft lahko računalniške zmogljivosti prodaja drugim podjetjem prek Azure, UI funkcije pa vključuje v Microsoft 365, GitHub, Dynamics in druge plačljive izdelke. Njegove investicije imajo zato že danes neposrednejšo povezavo s prihodki.

Meta uporablja UI predvsem za izboljševanje oglasov, priporočanje vsebin in razvoj prihodnjih izdelkov. Takšna uporaba lahko poveča učinkovitost njenega obstoječega poslovanja, vendar je težje ločiti, koliko dodatnih prihodkov ustvarijo prav posamezne UI naložbe.

Microsoft tako trenutno deluje predvsem kot ponudnik infrastrukture v času zlate mrzlice, Meta pa kot podjetje, ki gradi drago infrastrukturo v upanju, da bo na njej razvilo naslednjo generacijo družbenih omrežij, oglaševanja in osebnih pomočnikov.

Procesorji hitro zastarajo

Pri rekordnih naložbah se vse pogosteje pojavlja vprašanje, kako dolgo bo kupljena oprema sploh ostala konkurenčna.

Procesorji za umetno inteligenco so dragi, tehnološki razvoj pa je izredno hiter. Nova generacija strojne opreme lahko v kratkem času ponudi večjo zmogljivost in nižje stroške delovanja, zato se podjetja ne morejo zanašati na več desetletij uporabe iste infrastrukture.

Microsoftovo razkritje, da je bilo približno dve tretjini četrtletnih kapitalskih izdatkov namenjenih kratkoročnejšim sredstvom, kaže, da milijardne naložbe niso enkratni strošek. Podjetja bodo morala infrastrukturo neprestano širiti in obnavljati.

To povečuje pritisk, da morajo UI storitve ustvarjati vedno več prihodkov. Če bi se rast povpraševanja upočasnila, bi lahko podjetja ostala z velikimi stroški, dragimi podatkovnimi centri in opremo, ki hitro izgublja vrednost.

Začenja se obdobje dokazovanja gospodarske vrednosti

Rezultati Mete in Microsofta kažejo, da se tekmovanje na področju umetne inteligence premika v novo fazo. V preteklih letih je bilo najpomembneje pokazati, kdo ima zmogljivejši model, več procesorjev in večji podatkovni center. Zdaj bodo morali tehnološki velikani dokazati, da lahko iz teh naložb ustvarijo trajnostne prihodke in dobiček.

Microsoft je za zdaj v boljšem položaju, saj se njegova infrastruktura hitro spreminja v prihodke storitve Azure in naročnin Copilot. Meta ima močan oglaševalski stroj, vendar mora še dokazati, da bodo njene širše ambicije na področju osebne umetne inteligence, pametnih očal in novih poslovnih storitev upravičile rekordne stroške.

Obe podjetji očitno verjameta, da bi bila premajhna vlaganja večje tveganje kot pretirana poraba. Njuni rezultati pa opozarjajo, da bo v tekmi za umetno inteligenco poleg tehnološke zmogljivosti vse pomembnejše tudi precej bolj tradicionalno vprašanje: koliko denarja lahko nova tehnologija dejansko prinese.