Ko strokovnjak postane vodja

Med obstoječimi vodji so številni dobri vodje, pa vendar se lahko vsi strinjamo, da so med njimi tudi takšni, ki za vodenje nimajo ustrezno razvitih kompetenc. Dober vodja je oseba, ki je prvi, kadar se sprejemajo odločitve, in tudi prvi, kadar je za te odločitve treba nositi posledice. Zaradi stopnje poguma, ki ga zahteva takšno vedenje, mu drugi z veseljem sledijo. Vodje, ki na svoje delo psihološko niso prilagojeni, v drugih ne vzbujajo želje po sledenju, ker za svoje odločitve porabljajo več časa, kot se od njih pričakuje, hkrati pa pogosto za svoje odločitve in njihove posledice krivijo in žrtvujejo druge.

Vodja je oseba, ki nosi odgovornost za rezultate svoje skupine. Delovno okolje od njega zahteva sprejemanje hitrih odločitev. Dober vodja ima poleg formalne tudi socialno moč. Socialno moč si vodja pridobi, kadar sprejema tudi vso odgovornost za svoje odločitve. Vodje, ki svoje sodelavce “vržejo pod vlak”, kadar so izpostavljeni neprijetnim okoliščinam, lahko sicer ostajajo s formalno močjo, nimajo pa socialne moči, zato jim sodelavci v manjši meri sledijo. Da bodo sodelavci sledili vodji, mu morajo zaupati. Če je vodja odgovoren za svoje odločitve in se vede z integriteto, mu bodo sodelavci zaupali, tudi če kdaj stori kakšno napako. Kadar prizna odgovornost in lastništvo nad svojo napako, tudi ko je napaka dejansko nastala v skupini, pridobi socialno avtoriteto.

Vir: iStock, avtor Luka Ažman

Strokovna podkovanost vodje postane ob vodenju večjih skupin drugotnega pomena. Operativne naloge in odločitve zamenjajo strateške odločitve. Ukvarjanje s strokovnimi detajli zamenja ukvarjanje z detajli v medčloveških odnosih in motivacijskih strukturah. Naučene in trdne sposobnosti zamenjajo tako imenovane mehke sposobnosti.

Ker je večina sedanjih vodij prej bilo vrhunskih strokovnjakov na svojem področju, so zelo učinkoviti pri prepoznavanju podrobnih napak v operativnih nalogah. Vodje pogosto nase prevzamejo preveč operativnega dela ali pa se v operativno delo vmešavajo na nivoju odgovornosti, ki bi jo sicer morali nositi sodelavci.

Hkrati vodjem strokovna podlaga kot način pristopanja k reševanju problemov lahko povzroča preglavice pri nekaterih delovnih nalogah. Vodenje je običajno mnogo bolj dinamično oziroma spremenljivo v naravi dela kot strokovno delo. Vodja si lahko načrtuje dan, hkrati pa mora vsaj nekaj ur dopustiti morebitnim spremembam in nalogam, ki jih še ne pričakuje. Strokovnjak v vodji bo poskušal te neznane neznanke predvideti in se nanje pripraviti. Hkrati bo ob soočenju z nalogo ali odločitvijo, ki je prej ni pričakoval, poskušal zbrati čim več informacij in sprejeti odločitev z najmanj neprijetnimi posledicami. Vodja, ki nima strokovne podlage, je običajno že zdavnaj sprejel, da mora pogosto sprejemati odločitve na osnovi pomanjkljivih informacij in sprejeti posledice teh odločitev. Tak, torej nestrokovni vodja, bo tako v svojih sodelavcih mnogo lažje navdihnil zaupanje in sledenje, ker bo strokovni vodja toliko več časa namenil tehtanju vseh možnih posledic svojih odločitev, da bo mnogo manj časa prepustil samemu soočanju s posledicami svojih odločitev.

Zgoraj opisani pogost problem postavljanja strokovnjakov na vodstvene pozicije rešujemo z izobraževanji, individualnimi coachingi, terapijami in treningi. Preobrazba iz strokovnjaka v dobrega vodjo – prehod iz raziskovalnega, planirajočega in previdnega zaposlenega v impulzivnega in proaktivnega vodjo je proces, ki zahteva čas in nekaj finančnih sredstev. Investicija se povrne v bolj učinkovitem doseganju zastavljenih ciljev, zadovoljstvu in zavzetosti zaposlenih kot tudi vodje samega.

Vir: iStock, avtor Luka Ažman

Povratne informacije udeležencev naših izobraževanj za vodje to vsako leto potrjujejo. Eden izmed njih je zapisal: “V šolo vodenja podjetja O. K. Consulting bi moral iti vsak, ki se ukvarja z vodenjem ljudi. Vsebine v šoli so odlične, ker temeljijo na psiholoških znanjih, ki ti resnično dajo novo širino in te obogatijo z novimi znanji na področju vodenja. ” Dobrodošli pri nas, vodje!