Vitamin D in delo za računalnikom: uradne smernice zavajajo, pomanjkanje med delovno populacijo pa množično

Decembra 2025 so bile objavljene Smernice za zadostno preskrbljenost z vitaminom D, ki jih je pod okriljem NIJZ pet let pripravljalo 30 slovenskih strokovnjakov. Dokument je sprožil številne zaskrbljujoče odzive in bil povod tudi za komentar s strani eksperta terapije Dr. Clark Roka Bajca, ki predstavljene smernice označuje kot brezvredne, zavajajoče in celo škodljive. Po predstavljenih dejstvih namreč ne zagotavljajo ustrezne ravni vitamina D v krvi in lahko prispevajo k nadaljnjemu množičnemu pomanjkanju v populaciji.

Vitamin, brez katerega telo ne deluje normalno

Vitamin D v telesu ne deluje le kot vitamin, temveč tudi kot hormon in je med drugim nujen za normalno delovanje imunskega sistema, rast, regeneracijo ter psihično ravnovesje. Kljub temu nova priporočila zdravi populaciji svetujejo dnevni vnos približno 1000 IU vitamina D. Po navedenih dejstvih takšna količina ne omogoča doseganja optimalnih vrednosti v krvi, temveč ohranja stanje pomanjkanja.

Za vse, ki delajo za računalnikom, je zadostna količina vitmina D še posebej pomembna

Ljudje, ki večino delovnega časa preživijo v pisarni in za računalnikom, so pogosto dlje časa v zaprtih prostorih. Zato je pri njih ustrezna koncentracija vitamina D še posebej pomembna. Njegovi učinki so večplastni, saj pomembno prispeva k podpori delovanja možganov, izboljšuje koncentracijo in pozornost, zmanjšuje mentalno utrujenost ter prispeva k večji delovni učinkovitosti. Pomanjkanje vitamina D je povezano s slabšim razpoloženjem in povečuje tveganje za pojav depresivnih simptomov.

Višje številke, enako pomanjkanje

Pomembna sprememba v smernicah je tudi standardizacija merske enote poročanja. Po novem se koncentracija vitamina D v laboratorijskih izvidih enotno navaja v nmol/L (nanomolih na liter), medtem ko so se prej uporabljale tudi enote µg/L (mikrogrami na liter) oziroma ng/mL (nanogrami na mililiter). Razmerje med enotama je 1 : 2,5, kar pomeni, da so lahko ob prehodu z enot µg/L ali ng/mL na nmol/L številke na izvidih 2,5-krat višje, čeprav se dejanska količina vitamina D v telesu ne spremeni. Kritiki opozarjajo, da lahko takšna standardizacija ustvari lažen vtis boljše preskrbljenosti in dodatno oteži razumevanje rezultatov.

Merjenje odsvetovano, nevednost pa postane norma

Ena najbolj spornih točk smernic je priporočilo, da si ljudje naj ne bi merili ravni vitamina D. Po predstavljenih dejstvih je laboratorijsko merjenje edini način, da posameznik sploh ve, kakšen je njegov dejanski status. Cena preiskave znaša približno 25 evrov, a ena meritev ni dovolj. Raven vitamina D se mora spremljati periodično, sicer prilagajanje odmerkov ni mogoče.

Večina prebivalstva globoko pod optimalnimi vrednostmi

Podatki o stanju v populaciji so alarmantni. Kar 46 odstotkov žensk ima raven vitamina D nižjo od 30 nmol/L, več kot 90 odstotkov splošne populacije pa ne dosega niti 50 nmol/L. Optimalna vrednost za zdravega človeka znaša 125 nmol/L, pri kroničnih ali rakavih obolenjih pa vsaj 250 nmol/L. Razkorak med dejanskim stanjem in optimalnimi vrednostmi je (pre)velik.

Od dviga ravni do vzdrževanja

V videu je predstavljena tako imenovana loading formula, ki pokaže, koliko vitamina D je treba zaužiti, da posameznik doseže optimalno raven. Ko je ta dosežena, jo je treba vzdrževati. Vzdrževalna doza ni enaka za vse, temveč je odvisna od morebitnih okužb, kroničnih bolezni in drugih individualnih dejavnikov.

Kofaktorji, ki jih smernice povsem spregledajo

Smernice govorijo izključno o vitaminu D, ne omenjajo pa kofaktorjev. Vitamin D3 se ne bi smel uživati brez vitamina K2 in po možnosti ionske oblike magnezija, saj sta nujna za pravilno vezavo in delovanje vitamina D v organizmu.

Zakaj sonce ne zadošča

Na naši zemljepisni širini v zimskem času proizvodnja vitamina D v koži ni mogoča. Tudi sicer je mogoča le, ko je sonce dovolj visoko. Če je senca daljša od telesa, vitamina D ne moremo tvoriti. Starejša koža proizvaja manj vitamina D, ljudje s temnejšo poltjo prav tako, takojšnje prhanje po izpostavitvi soncu pa lahko zmanjša količino nastajajočega vitamina D.

Pomanjkanje z dolgim seznamom posledic

Pomanjkanje vitamina D je povezano s težavami s koncentracijo, nihanjem razpoloženja, utrujenostjo, osteoporozo, kariesom, slabo cirkulacijo, sladkorno boleznijo tipa 1 in 2, imunskimi pomanjkljivostmi, pogostimi okužbami, avtoimunskimi boleznimi, boleznimi dihal, nevrološkimi motnjami, demenco, depresijo, multiplo sklerozo ter bolečinami in mišičnimi krči.

Predstavljena dejstva kažejo na resno neskladje med uradnimi priporočili in dejanskimi potrebami organizma. Kritiki opozarjajo, da brez merjenja, ustreznih odmerkov in upoštevanja kofaktorjev optimalne ravni vitamina D ni mogoče doseči. Ob množičnem pomanjkanju v populaciji tako smernice, namesto rešitve, postajajo del problema.