Kdo bo služil z osebnimi podatki po 25. maju?

S 25. majem se bo v vseh članicah EU-ja začela uporabljati splošna uredba o varstvu osebnih podatkov (GDPR). Uredba se razteza čez več kot 150 strani in s seboj prinaša obsežen nabor pravic, o katerih smo doslej kot uporabniki digitalnih storitev lahko bolj ali manj sanjali. Hkrati pa upravljavcem podatkov nalaga precej novih obveznosti.

Ena najbolj vidnih sprememb bo pri dajanju soglasij. Če ste kadar koli začeli uporabljati kakršno koli spletno storitev, ste bili soočeni z zahtevo, da sprejmete suhoparno spisane pogoje uporabe. Po novem bodo podjetja o vas lahko zbirala podatke le na podlagi soglasja, ki bo moralo biti “jasna in razumljiva izjava, dana z nedvoumnim pritrdilnim dejanjem (opt-in) in dokazljiva”, opozarjajo v posebni brošuri urada informacijskega pooblaščenca. To pomeni, da vam bo moralo biti to, s čimer soglašate, enostavno in nedvoumno predstavljeno, prav tako enostaven bo moral biti tudi preklic soglasja.

To pa še zdaleč ni vse; med drugim boste lahko svoje podatke izvozili in dali v uporabo ponudniku, ki vam je bolj pri srcu, lahko boste zahtevali njihov izbris, upravljavci vam bodo morali na enostaven način predstaviti, kako obdelujejo vaše podatke, obveščati vas bodo morali o morebitnih kršitvah dostopa do njih …

Začetek novega podatkovnega gospodarstva?
Kot uporabnik boste torej imeli precej večji nadzor nad tem, kdo dostopa do vaših podatkov in kako jih obdeluje. In podjetja so tu že zaznala poslovno priložnost. Eno izmed njih je tudi slovensko blockchain zagonsko podjetje, Datafund.

Kot že omenjeno, GDPR omogoča izvoz osebnih podatkov posameznika, ki jih ima posamezni upravljavec (npr. Facebook, Google, Mimovrste, Bolha …), uporabnik pa jih lahko ponudi v uporabo drugim podjetjem.

V Datafundu v prvi fazi uporabnikom ponujajo možnost, da svoje podatke izvozijo v kriptirani digitalni sef in določijo, s kom jih bodo delili in v kolikšnem obsegu. Podjetju, ki mu zaupajo ali pa si od njega želijo po meri prikrojene ponudbe, lahko na enostaven način dajo dostop do teh podatkov (npr. spol, starost, zaposlitveni status …), na enako enostaven način pa lahko privolitev oz. dostop tudi prekličejo.

Podjetja v zameno za dostop do podatkov plačajo z Datafund žetoni (tokens), ki jih lahko uporabniki prodajo v kriptomenjalnici in tako s svojimi podatki tudi zaslužijo. Računica za posameznika tu je, da več podatkov, kot bo pripravljen deliti, več bodo ti vredni, saj ga bodo lahko bolj enoznačno določili, prav tako njegove želje, navade itd. Koliko bo kdo želel razkriti posameznemu podjetju, bo v tem primeru povsem individualna odločitev in ne bo več zgolj v domeni spletnih velikanov, ki brez vednosti uporabnikov podatke prodajajo, ali pa celo zastonj delijo z drugimi podjetji.

Višji cilj
Podatkovno gospodarstvo nekateri sicer vidijo tudi kot enega izmed temeljev za univerzalni temeljni dohodek, vendar v Datafundu opozarjajo, da to ne more biti edini vir. Posamezniki bi bili namreč prisiljeni v prodajo podatkov, kar pa povsem uniči koncept suverenega gospodarjenja z osebnimi podatki.

Cilj Datafunda je tako narediti protokol za nadzorovanje ravnanja s podatki in njihovo varno izmenjavo med uporabniki in s pomočjo katerega bi bili ustvarjalci podatkov, se pravi uporabniki, pravično kompenzirani. Podjetja bodo po drugi strani dobila kakovostne podatke za obogatitev svojih podatkovnih baz in možnost ponuditi prikrojene storitve in proizvode, ali pa z njimi, ob privolitvi uporabnika, ustvariti nove prihodke na sekundarnem trgu, ki bi si jih delili z uporabniki. Protokol bo po načrtih podjetja v končni fazi omogočal tudi posredovanje povsem anonimiziranih podatkov, ki se bodo lahko uporabljali v t.i. big data analizah.

Na ta način bodo posamezniki svoje podatke lahko ponudili v raziskovalne namene (medicinske raziskave, študije prometa, porabe energije, družboslovne raziskave …) v povsem anonimizirani obliki za širše potrebe družbe. V podjetju pa ob tem priznavajo, da bo anonimizacija trd oreh, ki ga bo potrebno še streti.