Kako se slovenska kulturna dediščina spreminja s tehnologijo?

Zametki digitalizacije v turizmu in kulture so obstajali že pred pandemijo, smo pa v pandemskem obdobju lahko opazili občutno pospešitev digitalizacije in uporabe digitalnih orodij. Je bila digitalizacija sploh potrebna na področju, ki je v Sloveniji vedno cvetel? Napredku se ne smemo opirati. Digitalizacija v turizmu in kulturi nikoli ni imela namena nadomestiti klasične turistične izkušnje, ampak jo le dopolniti oziroma obogatiti.

Turistične destinacije in ustanove so začele izrabljati potencial digitalnih tehnologij za razvoj novih produktov in storitev. Novi produkti in storitve pa so posledično privabljali nove ciljne skupine, hkrati pa tudi izboljšali osnovno nalogo vsake kulturne dediščine – pripoved in ohranjanje spomina na preteklost.

Zakaj je digitalizacija kulturne dediščine pomembna?

Stagnacija je sovražnik vseh. Turistične destinacije imajo v teoriji neomejen bazen obiskovalcev, vendar jih čaka težka naloga, kako prepričati, da se po prvotnem obisku tudi vrnejo. Tehnologija je lahko tisti jeziček na tehtnici, ki lahko pomaga destinaciji dodati povsem novo perspektivo za obiskovalce.

In katera je ta tehnologija? 3D tehnologija v obliki 3D filma, 3D tisk spominkov, hologrami, digitalni spominki, VR igre, VR film, aplikacije obogatene resničnosti … Prevečkrat se proces digitalizacije enači samo z digitalizacijo dokumentov, pozablja pa se, da digitalizacija zajema tudi uporabo najnovejših tehnologij. Našteta tehnologija je le vrh ledene gore, ki se imenuje digitalizacija, ampak že samo z naštetimi si lahko predstavljamo, kaj vse lahko pričaramo na področju turizma in kulture.

Zakaj bi slovensko zgodovino in kulturo spoznavali le preko knjig, zgodovinskih ostankov in podobno, če pa se lahko dobesedno sprehodimo skozi preteklost, kar nam omogočata navidezna in obogatena resničnost. Hologrami imajo na prvem mestu tisti »vau« učinek, po drugi strani pa lahko košček zgodovine spoznamo v 3D obliki, ki omogoča povsem drugačno interakcijo. S 3D filmi smo že dalj časa seznanjeni in so prav tako lahko močno orodje za obogatitev pripovedi, 3D tisk pa je na primer novejša tehnologija, ki nam omogoča, da si personaliziramo obisk turistične destinacije.

Digitalizacija omogoča tudi ohranitev kulturne dediščine izven fizičnega sveta. Če upoštevamo, da je naš digitalni odtis vse večji, je povsem logično, da želijo tudi turistične destinacije svoj pečat pustiti v digitalnem svetu. S tem se istočasno tudi približajo povsem drugačni javnosti, še posebej mlajšim generacijam, ki morda doslej niso imele razloga za obisk ali spoznavanje slovenske kulturne dediščine. Digitalna kulturna dediščina pomeni tudi, da podaljšujemo življenjsko dobo izvirnika v fizičnem svetu.

Kako digitalizacija kulturne dediščine izgleda v Sloveniji?

Leta 2019 je Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo prepoznalo potencial digitalnih tehnologij in prek javnega razpisa finančno podprlo projekt Digitalno inoviranje kulturne dediščine. Ta pobuda je nastala kot odgovor na potrebo po globljem razumevanju, digitalizaciji in promociji bogate kulturne dediščine Slovenije, ki obsega več kot 29.000 registriranih enot nepremične dediščine, vključno z 8.470 razglašenimi kulturnimi spomeniki. V okviru projekta je bilo po vsej Sloveniji digitaliziranih 114 enot, poleg tega pa je pridružitev nekaterih destinacij tej pobudi privedla do razvoja 31 novih turističnih produktov, usklajenih s smernicami za 5-zvezdična doživetja.

Eden izmed izstopajočih primerov takih doživetij so Skrivnosti potopljenih vasi, mednarodno priznani turistični produkt Javnega zavoda za turizem Šaleške doline. Ta program omogoča vpogled v nastanek doline in življenje njenih prebivalcev, ki so bili močno zaznamovani z rudarsko dejavnostjo, ta pa jim je hkrati zagotavljala sredstva za preživetje in prinašala napredek v dolino.

Turistična izkušnja, ki obiskovalcem ponuja doživljanje zgodovine z zadostnim kontekstom in čustveno vpletenostjo, razkriva, da so na mestu današnjih jezer pred stotimi leti bila naselja. Štiriurni turistični program obiskovalce popelje na potovanje skozi čas, kjer se prepletajo digitalne tehnologije, zgodovinske pripovedi in čudovita narava Šaleške doline, kar ustvari nepozabno doživetje in predstavi zgodbo doline na inovativen način.

S podporo Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo je v letih 2020 in 2021 v okviru razpisa za dvig kompetenc vodilnih turističnih destinacij nastala AR aplikacija o Ruski kapelici in Vršiški cesti, ki ju je razvila ekipa Turizma Kranjska Gora. Ta produkt upodablja zgodbo obeh zgodovinskih znamenitosti v obogateni resničnosti. Ruska kapelica, pomemben simbol tragične zgodovine gradnje Vršiške ceste, priča o usodi ruskih vojnih ujetnikov, ki so cesto gradili med prvo svetovno vojno za oskrbo Soške fronte. Aplikacija, ki jo obiskovalci lahko naložijo na svoje telefone, jim omogoča poglobljeno doživetje te zgodbe ter prispeva k ohranjanju zgodovinske dediščine.

Projekt DIGI-SI, financiran iz programa Evropske unije Digitalna Evropa, spodbuja digitalno preobrazbo gospodarstva in javnega sektorja. S podporo več kot 300 slovenskih raziskovalcev in 30 strokovnjakov za digitalno transformacijo si prizadeva pospešiti digitalizacijo javne uprave in sektorjev, kot so kmetijstvo, proizvodnja, turizem in zdravje.

Strokovnjaki podjetja Arctur d.o.o. v okviru storitve Testirajte s Heritage+ nudijo inovativne pristope k ustvarjanju obogatenih turističnih izkušenj z uporabo napredne tehnologije, razvoja digitalnega poslovnega modela in digitalne transformacije kulturne dediščine. Z naročilom storitve Testirajte z XR LAB v Tehnološkem parku Ljubljana pa lahko odkrijete možnosti navidezne resničnosti za vaše specifične potrebe s pomočjo njihovih strokovnjakov.

Naslovna fotografija: Image by freepik