Intel in CERN za večje napredke v znanstvenem raziskovanju

Intel meri na najzahtevnejša okolja.

Intel in CERN, Evropska organizacija za jedrsko raziskovanje, sta napovedala otvoritev novega Centra za preizkušanje in preverjanje najsodobnejše procesorske tehnologije za uporabo v najnaprednejšem raziskovanju fizike delcev. Z nadgradnjo skupnega sodelovanje med prvo fazo industrijskega partnerstva CERN openlab je Intel postal prvo podjetje, ki se je zavezalo sodelovanju v openlab-II. Slednji bo začel obratovati v letu 2006 in vključuje Center za preizkušanje platform za ugotavljanje prednosti 64-bitnega računalništva, virtualizacije in tehnologije več jeder pri raziskavah fizike delcev.

Dogovor sta 5. decembra 2005 na CERN-u v Ženevi podpisala dr. Herbert Cornelius, direktor centra za napredno računalništvo pri Intel EMEA, in Robert Aymar, generalni direktor CERN-a. Intelovo sodelovanje v openlab-II bo CERN-u omogočilo ovrednotiti tehnologije prihodnosti, za katere pričakujejo, da bodo imele velik vpliv na rešitve za znanstveno računalništvo pri projektu Large Hadron Collider (LHC), CERN-ovem vodilnem pospeševalniku in največji znanstveni napravi na planetu. Ti vključujejo tako hitrejši dostop do novih Intelovih procesorjev, platform in omrežne opreme, kakor tudi skupino na vgrajenem siliciju zasnovanih tehnologij prihodnjih generacij, znanih pod razvojnim imenom Intel *Ts, ki so zasnovane za bolj učinkovito, varno in lažje upravljivo infrastrukturo.

V skladu z dogovorom bo Intel CERN podprl pri otvoritvi Centra za združljivost mrežnega računalništva za preizkušanje prednosti mrežnega računalništva v globalni skupnosti fizike delcev in preizkušanje integracije mrežnega računalništva z obstoječimi infrastrukturami v CERN-u.

Tekom prvega triletnega obdobja projekta CERN openlab so industrijski partnerji, ki vključujejo Intel, Enterasys, IBM, HP in Oracle, preizkušali in preverjali CERN opencluster. Ta je nov sistem, ki temelji na procesorjih Intel Itanium 2 in vključuje prek 100 dvoprocesorskih strežnikov ter preverjali njegovo zmogljivost kot del globalne mreže računalnikov, ki bodo morali obdelati tone podatkov, proizvedenih med eksperimenti v LHC. LHC, orjaški pospeševalnik delcev s premerom 27 kilometrov, bo predvidoma začel obratovati leta 2007 in bo proizvedel 10 milijonov gigabajtov podatkov letno. Tekom zadnjih osemnajstih mesecev je CERN opencluster igral ključno vlogo pri simuliranju delovanja računalniške mreže LHC, predvsem pri podpori preizkusom storitve, ki so aprila letos uspeli doseči stalen pretok podatkov 600 MB/s med CERN-om in sedmimi večjimi znanstvenimi računalniškimi centri po vsem svetu. Tekom zadnjih mesecev se je tem preizkusom storitve še naprej večal obseg, tako da sedaj vključujejo prenose podatkov po več tednov naenkrat do 20 računalniških centrov po svetu. Ta, na Intelovih procesorjih zasnovan opencluster je dosegel ključne rezultate v rekordnem času, kar je CERN-ovim inženirjem omogočilo optimizirati pretok toplote okrog velikih detektorjev delcev. Ta inženirski izziv je do potankosti demonstriral računske zmogljivosti openclusterja. Intelovi procesorji igrajo tudi ključno vlogo v dnevnem delovanju CERN-ovega računalniškega centra, kjer približno 2.000 dvoprocesorskih strežnikov Intel Xeon tvori strežniško farmo.

Kot del dogovora bo Intel omogočil dostop do svojega programa Advanced Computing Center, ki je narejen za pospešitev razvoja novih sistemov HPC, ki ponujajo večjo fleksibilnost in večjo moč superračunalnikov. Intelovi tehnični strokovnjaki bodo tudi podpirali CERN-ove delavnice in ponudili izobraževanje pri Intelovih tehnologijah v mrežnem računalništvu, visokozmogljivem računalništvu in tehnologijah gruč.