Inovativnost in digitalizacija zaznamovali dogodek Inovacija energetike ’25

Govorci so izpostavili, da brez zaupanja in odpornosti ni mogoče graditi trajnostnih rešitev, posebna pozornost pa je bila namenjena prihodnosti baterijskih hranilnikov, umetni inteligenci, kibernetski zaščiti in pametnim omrežjem. V razpravah so se srečali ključni predstavniki industrije, raziskav in politike ter iskali odgovore, kako zagotoviti konkurenčnost slovenskega energetskega sistema v prihodnjem desetletju. Vrhunec dogodka je bila razglasitev najboljše energetske inovacije 2025 – prvo mesto je osvojilo podjetje Medius s projektom Leonardo, drugo HSE in TAB, tretje pa Iskraemeco. Dogodek je potrdil, da slovenska energetika s svojimi inovacijami aktivno soustvarja evropski zeleni prehod.

Brez varnosti in zanesljivosti ni mogoče graditi zaupanja

Prvo omizje je pokazalo, da brez varnosti in zanesljivosti ni mogoče graditi zaupanja, ki je temelj za širše uvajanje energetskih inovacij. Dr. Uroš Kerin (EIMV), mag. Samo Ceferin (Kolektor Sisteh), Gregor Novak (SunContract) in dr. Andrej Kos (Fakulteta za elektrotehniko, UL) so opozorili, da digitalizacija omrežja prinaša nove priložnosti, a hkrati tudi tveganja, ko se nadzor seli v oblak. Soglasno so poudarili, da je prihodnost v rešitvah, ki združujejo inovativnost in odpornost ter zagotavljajo napredek brez kompromisov pri varnosti.

Dr. Andrej Vrbinc iz podjetja ELES je predstavil ozadje velikega izpada električne energije 28. aprila 2025, ko sta Španija in Portugalska ostali brez napajanja. Poudaril je pomen čakanja na izsledke uradnih preiskav, ki jih skladno z evropsko zakonodajo vodijo sistemski operaterji, regulatorji in ACER, ter opozoril na nevarnosti špekulacij in nepreverjenih informacij. S primerjavo španskega in slovenskega elektroenergetskega sistema je razkril ključne razlike in izzive, ki bodo podlaga za oblikovanje priporočil za preprečitev podobnih dogodkov v prihodnje.

Tomaž Dostal (Iskraemeco) in dr. Anamarija Borštnik Bračič (GP sistemi) sta predstavila sistem EDGE EMS, ki naslavlja izzive preobremenjenega distribucijskega omrežja zaradi porasta sončnih elektrarn in hranilnikov. Rešitev s pametnimi števci, komunikacijskimi moduli in centralnim upravljanjem omogoča, da aktivni odjemalci optimizirajo stroške, hkrati pa zagotavljajo stabilnost omrežja.

Na dogodku sta Veljko Milovančević (WHES, del kitajske skupine CATL) in dr. Robert Dominko iz Kemijskega inštituta, osvetlila prihodnost baterijskih hranilnikov (BESS) kot ključnega gradnika energetske tranzicije. Milovančević je predstavil, kako rešitve WHES BESS povečujejo prilagodljivost, optimizirajo porabo in podpirajo rast sončnih ter vetrnih projektov v regiji, Dominko pa je izpostavil napredek baterijskih tehnologij – od litij-ionskih do novih generacij, kot so trdnoelektrolitske in natrijeve baterije – ter pomen raziskav za daljšo življenjsko dobo, večjo varnost in trajnost. Predavanjem je sledil vizionarski pogovor med Johnom Suso (WHES) in dr. Dominkom, v katerem sta govorca razpravljala o dolgoročnih priložnostih za BESS v Evropi, konkurenčni proizvodnji, strateških premikih pri industrializaciji rešitev ter vprašanju, kdo bo vodil naslednjo fazo razvoja trga.

Kako se z digitalnimi rešitvami gradi odporna energetika prihodnosti

V okviru sklopa „Spajanje sektorjev in digitalizacija“ so govorci pokazali, kako se z digitalnimi rešitvami gradi odporna energetika prihodnosti. Dr. Štefan Furlan (Dodona Analytics) je predstavil izkušnje z britanskega in ameriškega trga, kjer nastaja velik del nove polnilne infrastrukture za e-vozila in izpostavil priložnosti za Slovenijo. Peter Ott (Danfoss) je pojasnil, kako digitalizacija in umetna inteligenca preoblikujeta daljinsko ogrevanje v pametnejši in učinkovitejši sistem, ki zmanjšuje emisije CO₂. Žiga Pižorn (Petrol) pa je poudaril, da storitve prožnosti – od baterijskih hranilnikov do polnilne infrastrukture – omogočajo, da energetski sistemi tveganja pretvarjajo v priložnosti.

Omizje »Z AI od laboratorija do trga: kdo bo naslednji energetski unicorn?« je odprlo razpravo o tem, kako lahko umetna inteligenca in energetika skupaj ustvarita največji potencial za rast. Dr. Štefan Furlan (Dodona Analytics), Gašper Jež (SID banka), mag. Uroš Salobir (ELES) in David Vidmar (Gen-i) so z moderatorjem Gorazdom Ažmanom (BPT) iskali odgovore, kako vizijo pretvoriti v tržno uspešne rešitve. Govorci so razpravljali o inovacijah z resničnim tržnim potencialom ter o ključnih dejavnikih, ki odločajo, ali bo ideja prodrla do uporabnikov in sistemskih partnerjev.

Ključni akterji slovenskega energetskega prostora – dr. Igor Papič (MVZI), mag. Aleksander Mervar (ELES), Aleš Prešern (Siemens Energy), Roman Ponebšek (GIZ DEE), Miha Pečovnik (HSE) in Marjan Eberlinc (Plinovodi) – so razpravljali o tehnoloških, regulativnih in poslovnih spremembah, ki krojijo prihodnost sektorja. Posebej so poudarili pomen inovativnosti v praksi, od politike in infrastrukture do razogljičenja in investicij, ter soočili poglede, kako v naslednjem desetletju zagotoviti prebojnost in konkurenčnost slovenskega energetskega sistema. Pogovor je potekal v okviru okrogle mize »Energetika na točki preloma: kako z inovativnostjo do uspeha?«

Na dogodku Inovacija energetike ’25 je občinstvo z glasovanjem izbralo najboljšo energetsko inovacijo leta 2025. Prvo mesto je osvojilo podjetje Medius s projektom Leonardo – napovedovanje in prediktivno vzdrževanje PV sistemov, nastalim v sodelovanju s partnerji HSE, Akson in Instrumentation Technologies. Drugo mesto sta osvojili podjetji HSE in TAB z rešitvijo za napovedno upravljanje hranilnikov električne energije, tretje pa Iskraemeco s projektom EDGE inteligenca za pametno merjenje in prožnost omrežja. Vse nagrajene rešitve naslavljajo ključne izzive zelenega prehoda in potrjujejo, da je inovativnost gonilo razvoja slovenskega energetskega prostora.