Energetika vstopa v obdobje nepredvidljivosti: ključ so lastni viri energije in hitrejše odločitve

Na Brdu pri Kranju se je zaključil osrednji slovenski strokovni dogodek na področju zelenega prehoda, ki ga organizira Prosperia. Ključno sporočilo srečanja je bilo jasno: tehnologija in kapital sta na voljo, odločala pa bo hitrost izvedbe.

Odpornost energetskega sistema bo temeljila na lastnih virih energije, elektrifikaciji ter zmanjšanju odvisnosti od nafte in plina. Baterijski hranilniki, fleksibilnost in integracija OVE pri tem postajajo temelj stabilnega sistema, zamude pri umeščanju in investicijah pa neposredno povečujejo tveganja za oskrbo. Ob tem so udeleženci izpostavili še ključno dejstvo: brez zmanjšanja rabe energije energetski prehod ne bo mogoč.

»Energetski prehod ni več vprašanje strategij, temveč hitrosti izvedbe. V razmerah geopolitične negotovosti je največja odpornost prav v večji samooskrbi, elektrifikaciji in učinkoviti rabi energije,« je poudarila Mojca Černelč iz Prosperie.

Baterije niso več prihodnost, ampak sedanjost

Velik del je bil posvečen baterijskim hranilnikom električne energije (BHEE), ki postajajo ključna infrastruktura za stabilizacijo sistema in trga. Jan Bohinec (GEN-I) je izpostavil hitro rast evropskega trga baterij in poudaril, da postajajo ključni predvsem projekti z naprednim upravljanjem, saj bo prav optimizacija odločala o njihovi konkurenčnosti in donosnosti . Gašper Rugelj (GEN-I) je dodal, da vrednost baterijskih sistemov danes izhaja predvsem iz njihovega aktivnega vključevanja v trg.

Nejc Jamšek (HSE) je napovedal razvoj več kot 500 MW baterijskih projektov v Sloveniji v prihodnjih letih. Žiga Pižorn (Petrol) je izpostavil, da največjo vrednost prinaša integracija proizvodnje, porabe in shranjevanja energije, kjer sinergija omogoča stabilnost sistema in konkretne prihranke.Danijel Vuk (Termo Shop) je predstavil primer podjetja, ki z lastnim energetskim ekosistemom dosega večjo neodvisnost od tržnih nihanj in nadzor nad stroški energije.

Umeščanje v prostor in regulativa

Kljub ambicioznim načrtom ostaja umeščanje v prostor največja ovira za realizacijo projektov. Simon Čižmek (HSE) je poudaril, da je pri projektih ključna družbena sprejemljivost in sodelovanje z lokalnimi skupnostmi. dr. Tomislav Tkalec (MOPE) je predstavil zakonodajne spremembe, ki naj bi pospešile umeščanje projektov in izboljšale podporne mehanizme.

Pametna omrežja, učinkovitost in nova energetska logika

Vlado Milošević (Huawei Slovenija) je opozoril, da bo rast porabe zahtevala podvojitev zmogljivosti sistema ter posodobitev omrežja, ob nujnem povezovanju tehnologij v celovit sistem. mag. Jure Vetršek (IJS) je poudaril, da energetski prehod ni le vprašanje gradnje novih virov, temveč predvsem učinkovite rabe energije, saj brez zmanjšanja porabe prehod dolgoročno ne bo izvedljiv .

Na zaključni razpravi so mag. Uroš Salobir (Eles), Tatjana Vogrinec Burgar (GIZ DEE, Elektro Maribor), Miha Pečovnik (HSE) in dr. Anamarija B. Bračić (GP sistemi) poudarili pomen integriranih čezsektorskih rešitev. Ob tem so izpostavili tudi potencial energije iz odpadkov in biomase, kjer bi lahko Slovenija pridobila do približno 100 MW dodatne električne moči iz vsakega vira.

Sogovorniki so se strinjali, da v trenutnih razmerah ni več prostora za odlašanje – hitrost odločanja in izvedbe postaja ključna za energetsko varnost. 16. vrh Energetika in okolje je ponovno pokazal, da je Slovenija tehnološko pripravljena na zeleni prehod, ključni izziv pa ostaja hitrost izvedbe in sodelovanje vseh deležnikov.