Humanoidni robot pri sprintu dosegel neverjetno hitrost

Meja med človeško zmogljivostjo in robotsko hitrostjo se nezadržno briše. Novi humanoidni robot, plod kitajskega podjetja Unitree, je na testiranjih teka na 100 metrov dosegel osupljivo hitrost 10,1 m/s. S tem se je močno približal dosežkom vrhunskih atletov, kar odpira nova poglavja o prihodnosti robotske mobilnosti in vzdržljivosti motorjev v zahtevnih dinamičnih pogojih.

Foto: Unitree

Podjetje Unitree je z modelom H1 (različica Evolution V3) premaknilo meje mogočega v svetu humanoidne robotike. Medtem ko so bili dosedanji roboti večinoma omejeni na počasno in previdno hojo, ta prototip teče z eleganco in močjo, ki sta bili nekoč rezervirani le za znanstvenofantastične filme. Pri doseženi hitrosti 10,1 m/s (približno 36,36 km/h) se robot namreč že »nevarno« približuje legendarnemu Usainu Boltu, ki je ob postavljanju svetovnega rekorda dosegel povprečno hitrost okoli 10,44 m/s.

Ta izjemen tehnološki dosežek je omogočila kombinacija napredne strojne opreme in algoritmov umetne inteligence. Robot uporablja visokozmogljive lastne motorje z navorom 360 Nm, ki so nameščeni v ključnih sklepih in omogočajo bliskovito hitre gibe. Njegovo ohišje je izdelano iz lahkih, a izjemno trdnih materialov, kar mu omogoča ohranjanje stabilnosti tudi pri ekstremnih obremenitvah. Ključno vlogo igra sistem za dinamično uravnoteženje, ki v tisočinki sekunde prilagaja gibanje nog, da prepreči padec pri visoki hitrosti.

Preizkus je bil izveden na ravnini, kjer je robot pokazal sposobnost koordinacije celotnega telesa. Čeprav v neposredni tekmi še ni premagal najhitrejšega človeka na svetu, je Unitree H1 že zdaj bistveno hitrejši od povprečnega človeškega šprinterja. Razvijalci poudarjajo, da namen tega projekta ni le postavljanje hitrostnih rekordov, temveč testiranje odzivnosti nadzornih sistemov in moči pogonov, ki bodo kasneje uporabljeni v robotih za industrijsko uporabo ali pomoč pri reševanju na težko dostopnih terenih.

Tehnološki strokovnjaki ob tem opozarjajo, da je energetska učinkovitost pri takšnih hitrostih še vedno velik izziv. Robot pri sprintu porabi ogromno električne energije, kar za zdaj omejuje njegovo avtonomijo na krajše razdalje. Kljub temu pa je napredek v zadnjem obdobju osupljiv. Prihodnje generacije bodo verjetno vključevale še naprednejše kompozitne materiale in optimizirane baterije, ki bodo omogočile vzdrževanje takšnih hitrosti na daljših progah.