Serija Silicon Valley ni realna
O tegobah in nagradah programerskega sveta smo se pogovorili z Dejanom Ognjenovićem iz lanske generacije EdITa.
RN: Je biti programer vsaj malo podobno temu, kar je videti v priljubljeni seriji Silicon Valley?
Žal dogajanje ni tako pestro, kot je to prikazano v seriji. To pa še ne pomeni, da programiranje ni zanimivo. Kot programer se vsak dan soočaš s problemi, ki jih moraš na takšen ali drugačen način rešiti. Rešitev je lahko nešteto, vendar je le peščica resnično dobrih. Pot do dobre rešitve zahteva veliko razmišljanja in truda. Ko pa prideš do rešitve, ti ta da veliko zadovoljstva in veselja za delo naprej.
RN: Lahko čisto na kratko orišete svojo programersko pot?
Že od otroštva so me zanimale elektronske igralne naprave Nintendo, Game Boy, PlayStation. Pozneje so me dejansko prevzeli računalniki s svojo programsko opremo. V srednji šoli za elektrotehniko in računalništvo v Krškem sem prvič prišel v stik s programiranjem in algoritmi. To me je tako navdušilo, da sem že konec prvega letnika vedel, da se bom po končani srednji šoli vpisal na fakulteto.
Po končani srednji šoli sem se vpisal na Fakulteto za računalništvo in informatiko v Ljubljani. Med študijem sem delal na Inštitutu Jožef Stefan ter na Inštitutu za biostatistiko in medicinsko informatiko.
Po dodiplomskem študiju sem želel znanje še dodatno nadgraditi. Zato sem se vpisal še na magistrski študij računalništva in informatike, kar pa je bil dodaten izziv.
V času dodiplomskega in podiplomskega študija sem pridobil veliko znanja za samostojno delo na področju raziskav, razvoja novih aplikacij in programiranja.
Zaposlen sem na Fakulteti za računalništvo in informatiko v laboratoriju za integracijo informacijskih sistemov. Tam se trenutno ukvarjam z različnimi raziskavami, prav tako pa sem intenzivno vključen v dva evropska projekta.
Med delom na različnih projektih in iskanjem rešitev za nastale izzive se mi porajajo ideje za nove možnosti uporabe informacijske tehnologije in sistemov.
RN: Kako ocenjujete socialni in finančni status programerjev v Sloveniji v primerjavi s statusi drugod po svetu?
Ocenjujem, da v povprečju ljudje tukaj še vedno ne vedo, kaj točno programerji/računalničarji počnemo. Občutek imam, da dosti ljudi misli, da (le) popravljamo stare računalnike in posodabljamo stare verzije sistemov Windows. Finančno gledano so programerji v Sloveniji glede na svet nekje v povprečju. V Sloveniji je manjše število podjetij, v katerih so programerji plačani več kot drugod v svetu, največ pa je takšnih podjetij, ki plačujejo bistveno manj in se izgovarjajo na krizo. Vseeno pa menim, da je pri nas še vedno dovolj prostora za uspešno kariero in življenje.
RN: Menite, da je (še vedno) velika razlika med moškimi in ženskami v svetu IT?
Osebno mislim, da te razlike nikoli v resnici ni bilo (vsaj v Sloveniji ne). Po mojem je v IT-ju več moških predvsem zato, ker smo bili prej v stiku z računalnikom. Očiten primer so računalniške igrice, ki smo jih igrali kot mlajši, in so marsikoga od nas motivirale, da gre v te vode. S komercializacijo IT-ja ter s prihodom pametnih telefonov, aplikacij in storitev se to počasi spreminja. Dobil sem vtis, da se je zanimanje za tehniko in naravoslovje na splošno povečalo, ne glede na spol.
RN: Lani ste se udeležili poletne šole EdIT. Zakaj?
Drži, poletne šole sem se udeležil predvsem zaradi teme, ki je bila Pametna raba vode. To spada v IoT (Internet of Things), s katerim pa še nisem imel izkušenj. Želel sem se naučiti nekaj novega in tako sem se vpisal v to poletno šolo. Obenem sem želel spoznati podjetje Comtrade.
Šola EdIT je bila zame odlična izkušnja. Odnesel sem veliko novega znanja ter izkušenj, prav tako pa sem spoznal ekipo, s katero imam še danes stike.
Prijavi napako v članku