Odprtokodno družbeno omrežje Diaspora prilezlo do javne poskusne različice
Pred dobrima dvema letoma so štirje ameriški študenti (Dan Grippi, Maxwell Salzberg, Raphael Sofaer in Ilja Žitomirski) naznanili, da razvijajo novo družbeno omrežje v okviru projekta Diaspora. Njihov projekt je navdušil mnoge, saj so študenti za pričetek projekta od donatorjev prejeli kar preračunanih 156 tisoč evrov zagonskega kapitala. Družbeno omrežje Diaspora naj bi predstavljalo resno konkurenco celo Facebooku, saj gre za odprtokodno platformo, kjer naj bi uporabniki intuitivno odločali o tem, katere vsebine želijo prebirati in katere želijo deliti z ostalimi ljudmi.
Čeprav bi morala poskusna različica družbenega omrežja Diaspora zaživeti že novembra leta 2011, se to zaradi samomora Ilja Žitomirskega ni zgodilo. Kljub tragičnemu dogodku projekt ni zamrl. Programerji so namreč intenzivnejši razvoj odprtokodnega družbenega omrežja pričeli letos spomladi in poleti ter ga nato avgusta predali skupnosti (community project). Poskrbeli so, da je družbeno omrežje Diaspora »prilezlo« do poskusne različice (0.0.1.0), ki je že primerna za preizkušanje. Gre za različico, ki že vsebuje vse ključne elemente končne inačice.
Ena izmed ključnih prednosti odprtokodnega družbenega omrežja Diaspora je v njeni razpršenosti. Medtem ko zdajšnja družbena omrežja (Facebook, Twitter, Google+ in ostala) temeljijo na konceptu centralizacije (storitev se izvaja na centralnih strežnikih), Diaspora deluje na način, da vsak uporabnik vzpostavi svoj strežnik, na katerem gosti svojo vsebino. Vsi računalniki se nato s pomočjo namenskega programa povežejo v skupno omrežje, ki omogoča deljenje vsebin.
Odprtokodno družbeno omrežje Diaspora lahko preizkusimo tudi mi. Za to potrebujemo le namestitveno datoteko, ki se nahaja na spletnem naslovu http://goo.gl/Ld4GS. Diasporo naj bi trenutno uporabljalo že okoli 2 milijona ljudi širom sveta.
Prijavi napako v članku