Crusader Kings II – križarji se vračajo
Poleti leta 2004 je izpod tipkovnic švedske skupine Paradox Interactive za osebne računalnike izšla strateška igra “Crusader Kings”. Igra je bila nekakšen naslednik proslavljene Europe Universalis in postavljena v čas od konca leta 1066 do konca 1452. Pri kritikih in igralcih je načeloma naletela na dober odziv, očitali pa so ji predvsem strmo učno krivuljo in neprijaznost do začetnikov.
Sedaj, skorajda osem let od izdaje prvega dela, smo končno dobili tudi nadaljevanje, “Crusader Kings II”. Avtorji so ostali isti, torej gre zopet za Paradox Interactive. V času od izida izvirnika so dobili tudi že nekaj dodatnih dragocenih izkušenj in mnogi jih danes štejejo za ene boljših ustvarjalcev strateških naslovov. Glede na njihov sloves se nam torej za kakovost drugega dela “Križarskih kraljev” ni potrebno bati. Ali pač, in se jim je vseeno kje zalomilo?
Igralec na začetku prevzame nadzor nad dinastijo, ki jo moramo popeljati skozi petstoletno obdobje evropske zgodovine in ji za končno zmago povečati ugled, prestiž, finančni položaj, moč in seveda ozemlje, ki ga zaseda.
Večino časa bomo prebili na zemljevidu Evrope in spremljali ter usmerjali razvoj naše dinastije. Kar pa nikakor ne bo enostavno. Igralna mehanika je namreč zelo kompleksna. Kot primer lahko vzamemo smrt člana dinastije, pri katerem nam je uspelo med igranjem nagrabiti veliko bogastvo. Ko ta človek umre, se navadno vname boj za njegovo nasledstvo, dediči si želijo razdeliti zemljo in bogastvo, seveda bi vsak rad dobil čim več. Kot v resničnem življenju, torej. Na nas pa je, da sprejemamo take odločitve, ki bodo v prid celotne dinastije ob tem pa moramo skrbeti, da ne razpade zaradi notranjih sporov. Na srečo imamo na razpolago svetovalce, ki jim lahko določimo področja, za katera bodo skrbeli, in se nam tako ni potrebno ukvarjati s čisto vsako podrobnostjo.
In teh podrobnosti je ogromno, saj imamo resnično nadzor nad skorajda vsako platjo vladanja. Toda za razliko od prvenca so avtorji na srečo vključili obširne uvajalne naloge, ki igralca dobro uvedejo v igro. Poleg tega pa so dobro poskrbeli še za dodatno pomoč med igranjem. Vsak statistični podatek in vsak gumb v vmesniku namreč, ko z miškinim kazalcem zapeljemo čezenj, prikaže, čemu je namenjen in kakšne spremembe se bodo zgodile, če ga pritisnemo oziroma spremenimo številčno vrednost. Zaradi obširnosti igre bo sicer igranje na začetku nekoliko manj zabavno, ko pa igralec enkrat obvlada vse funkcije in vmesnik ter se lahko posveti samo igranju, pa igra zasije v vsej svoji veličini.
Velja pa na tem mestu opozoriti tiste, ki pričakujejo napete spopade in upravljanje z enotami, da to ni strategija take vrste. Torej ne gre za vojaško strategijo, ampak bi jo lažje označili kot “simulacijo” dinastije. Igranje je večinoma sestavljeno iz tega, da upravljamo s politiko naše dinastije in se ukvarjamo z diplomacijo, podkupovanjem in sabotiranjem. Za določene naloge lahko rekrutiramo tudi najemnike, toda igre vsekakor ne gre igrati zaradi neposrednega bojevanja, ampak zaradi inteligentnega in napetega upravljanja s kraljestvom. Komur so všeč tovrstne igre, bo v “Crusader Kings II” gotovo užival in se rad vračal k igranju.
Prijavi napako v članku