Nvidia želi iz čipov za umetno inteligenco ustvariti novo naložbeno kategorijo

Nvidia je memorandume o soglasju podpisala z družbami Apollo Global Management, Blackstone, BlackRock, Brookfield Asset Management, Goldman Sachs in KKR. Dogovori še niso dokončne pogodbe, vendar nakazujejo pomembno spremembo v načinu financiranja industrije umetne inteligence.

Čipi kot infrastruktura

Grafični procesorji so bili dolgo obravnavani kot draga, hitro zastarela tehnološka oprema. Njihova vrednost je bila tesno povezana z eno generacijo izdelkov, saj je prihod novejših in zmogljivejših čipov pogosto pomenil padec cen starejše opreme.

Huang želi to predstavo spremeniti. Po njegovem so Nvidiini sistemi danes produktivna sredstva z dolgo življenjsko dobo, ki ustvarjajo prihodke. Ker jih je mogoče uporabljati pri različnih ponudnikih oblačnih storitev, laboratorijih in podjetjih, naj bi jih bilo mogoče tudi lažje ovrednotiti kot zavarovanje za posojila.

“To je prvič, da so tehnološki čipi postali naložbena kategorija,” je Huang povedal za CNBC. Po njegovem je računalnik postal del infrastrukture, podobno kot električno omrežje ali internet.

To je pomemben premik v razmišljanju. Podatkovni center ni več zgolj prostor s strežniki, temveč proizvodni obrat za umetno inteligenco. Njegova zmogljivost se lahko prodaja v obliki dostopa do računske moči, ta prihodek pa bi lahko služil kot osnova za dolgoročno financiranje.

Wall Street vstopa v “tovarne umetne inteligence”

Novi finančni mehanizmi bodo namenjeni predvsem podjetjem, ki razvijajo najnaprednejše modele, ponudnikom računske infrastrukture in velikim podjetjem. Institucionalni vlagatelji, zavarovalniški skladi in zasebni kapital bi lahko financirali gradnjo podatkovnih centrov ter nakup Nvidiinih sistemov, ne da bi morali končni uporabniki vse stroške pokriti iz lastnih bilanc.

Blackstoneov Jon Gray je računsko infrastrukturo primerjal s stanovanjskim trgom, kjer banke na podlagi predvidljivih prihodkov in vrednosti nepremičnin odobravajo dolgoročna posojila. Če bodo podjetja lahko dokazala, da imajo za svojo računsko zmogljivost dovolj dolgoročnih naročnikov, bodo lažje pridobila kapital za nove projekte.

Goldman Sachs ocenjuje, da bi lahko naložbe v infrastrukturo za umetno inteligenco – vključno s čipi, električno energijo in podatkovnimi centri – do leta 2030 dosegle približno 1,64 bilijona dolarjev oziroma okoli 1,4 bilijona evrov. Morgan Stanley pa pričakuje, da bodo največji ponudniki oblačnih storitev med letoma 2026 in 2028 za infrastrukturo umetne inteligence porabili 3,5 bilijona dolarjev oziroma približno tri bilijone evrov.

Takšni zneski kažejo zakaj tehnološka podjetja samega razvoja ne morejo več financirati zgolj iz tekočega poslovanja. Gradnja podatkovnih centrov zahteva ogromne količine kapitala, električne energije in časa. Vključevanje finančnih institucij je zato logičen naslednji korak, hkrati pa povečuje odvisnost tehnološkega sektorja od dolga.

Tveganje krožnega financiranja

Nvidia s tem ne nastopa le kot dobavitelj čipov, ampak tudi kot organizator ekosistema, ki bo njene izdelke kupoval. Podjetje bo imelo neposredno korist, če bodo finančni partnerji njegovim strankam omogočili lažji dostop do denarja za nakup opreme.

To odpira vprašanje tako imenovanega krožnega financiranja. Če proizvajalec čipov pomaga zbrati kapital za podjetja, ki bodo nato kupovala njegove čipe, se lahko povpraševanje poveča hitreje, kot bi se povečali dejanski prihodki od uporabe umetne inteligence. Vrednostni papirji in posojila bi temeljili na pričakovanjih o prihodnji rasti, ne nujno na že ustvarjenem denarnem toku.

Podobni modeli se v industriji že pojavljajo. Apollo in Blackstone sta letos sodelovala pri 35 milijard dolarjev vredni finančni platformi za infrastrukturo podjetja Broadcom, namenjeni predvsem širitvi računske zmogljivosti podjetij, kot je Anthropic. Nvidia je v zadnjih letih postala tudi pomemben vlagatelj v zasebna podjetja, ki uporabljajo njene izdelke, kar še dodatno povečuje prepletenost med dobaviteljem, kupcem in financerjem.

Kaj se zgodi, če se pričakovanja ohladijo?

Financiranje lahko pospeši gradnjo podatkovnih centrov in zmanjša kratkoročni pritisk na bilance tehnoloških družb. Ne rešuje pa temeljnega vprašanja, ali bo povpraševanje po računski moči dovolj veliko, da bo upravičilo vse naložbe.

Če bodo modeli umetne inteligence postali učinkovitejši in bodo za enako delo potrebovali manj čipov, se lahko ocene prihodnje vrednosti infrastrukture hitro spremenijo. Enako velja za primer, ko podjetja ne bodo mogla ustvariti dovolj prihodkov, da bi odplačala posojila. V takšnem primeru bi padec povpraševanja prizadel ne le proizvajalce čipov, temveč tudi sklade, banke in zavarovalnice, ki bi financirali infrastrukturo.

Nvidiina delnica je po objavi načrta izgubila skoraj tri odstotke vrednosti, kar kaže, da vlagatelji napovedi niso razumeli kot enoznačno dobro novico. Podjetje s finančnimi partnerstvi dobiva dodatno moč, vendar hkrati postaja središče vse bolj zapletenega finančnega sistema.

Za evropska podjetja in države je razvoj pomemben tudi zaradi vprašanja dostopa. Če bo računska moč postala predvsem infrastruktura, financirana z velikimi institucionalnimi skladi, se lahko prednost še bolj skoncentrira pri največjih tehnoloških skupinah in državah z dostopom do poceni energije ter kapitala. Evropa bo morala zato poleg razvoja lastnih čipov in podatkovnih centrov razmišljati tudi o tem, kdo bo infrastrukturo financiral, kdo jo bo nadzoroval in pod kakšnimi pogoji bo dostopna raziskovalcem, podjetjem in javnemu sektorju.

Nvidia s svojim načrtom ne prodaja le več čipov. Poskuša postaviti finančni okvir, v katerem bo širitev umetne inteligence postala dolgoročna infrastrukturna naložba. Uspeh tega modela bo odvisen od tega, ali bodo prihodki iz umetne inteligence rasli dovolj hitro, da upravičijo dolg, ki bo financiral njeno gradnjo.