Statistika pravi, da uporabljate Chrome. Ste razmišljali o menjavi brskalnika?

Zakaj ne bi uporabljali Chrome? Če imate Android telefon, je privzeto nameščen. Na Windows računalniku uporabiš Edge za njegovo namestitev. Večina ima vsa svoja gesla shranjena v Googlovem trezorju, zavihki se sinhronizirajo čez vse naprave, migracija ob nakupu nove naprave je enostavna. Vse na videz deluje tako kot uporabnik pričakuje in si želi. Zato ima Google več kot 68 % celotnega trga brskalnikov, po podatkih StatCounter. Drugi je Safari (16,5 %), nato presenetljivo Edge (5,4 %) in šele nato Firefox (3,3 %), ki je prva prava alternativa za Chrome, vsaj izven Applovega ekosistema.

Zakaj prva prava alternativa? Edge, Brave, Opera, Vivaldi so brskalniki, ki so alternativa za Chrome, ampak vsi temeljijo na projektu Chromium. Firefox temelji na Gecku, Safari pa na WebKit, zato sta tehnično gledano edini tehnološki alternativi za Chrome.

Kaj je Chromium in kako obvladuje splet?

Chromium je odprtokoden projekt, ki ga vodi Google in ki predstavlja osnovo za brskalnik Chrome. Znotraj Chromiuma sta dva ključna gradnika. Blink, ki je zadolžen za izrisovanje (angl. rendering) spletnih strani, torej za pretvarjanje HTML-ja, CSS-ja in JavaScripta v sliko, ki jo vidim na zaslonu, in V8, Googlov pogon za izvajanje JavaScripta. Blink je sicer leta 2013 nastal kot razcep Applovega pogona WebKit, tako da imata oba še vedno skupne korenine.

Ker je Chromium odprtokoden in ker Google vanj vlaga ogromno virov, so se nanj naslonila skoraj vsa druga podjetja, ki razvijajo brskalnike. Microsoftov Edge je leta 2020 opustil lasten pogon EdgeHTML in prešel na Chromium. Enako velja za Operо, Vivaldi, Brave in Samsung Internet. Vsi ti brskalniki so torej, tehnično gledano, »obleke« na isti osnovi. Imajo drugačen vmesnik, drugačne privzete nastavitve in drugačen poslovni model, a znotraj strani se izrisuje ista koda. To pojasni, zakaj spletne strani na Chromu, Edgeu, Opеri in Bravu delujejo praktično identično in zakaj razširitve iz Chrome Web Store večinoma delujejo na vseh naštetih brskalnikih.

Zakaj je tako malo pravih alternativ?

Zakaj obstajajo samo trije resnično neodvisni pogoni, Blink (Google), Gecko (Mozilla) in WebKit (Apple), in skoraj nič drugega? Brskalnik je ena najbolj zapletenih kategorij programske opreme, kar jih premore industrija. Gre za deset in več milijonov vrstic kode, ki morajo implementirati stotine dolgih in nenehno spreminjajočih se specifikacij, HTML, CSS, ECMAScript, WebGL, WebGPU, WebRTC, Web Audio, DRM prek Widevine in še marsikaj. Poleg tega mora pogon prenesti agresiven varnostni model (sandboxing), saj se v brskalniku vsak dan izvaja koda iz na milijone nezaupanja vrednih virov.

Dober ponazoritveni primer je projekt Ladybird, ki ga vodi ustvarjalec SerenityOS Andreas Kling. Ladybird gradi popolnoma nov pogon brez ene same vrstice kode iz Blinka, WebKita ali Gecka, kar ga dela izjemno unikatnega. Projekt ima trenutno okoli sedem zaposlenih razvijalcev na polni delovni čas, financira ga neprofitna organizacija Ladybird Browser Initiative, prvo alfa različico pa načrtujejo za poletje 2026. Torej, po več letih dela za, po grobih ocenah nekaterih komentatorjev v industriji, več deset milijonov dolarjev investicij zgolj v razvojno moč.

Podoben, a ožje zastavljen projekt je Servo, ki ga je prvotno začela Mozilla, danes pa ga razvija Linux Foundation Europe kot vgradljiv pogon, ne kot celoten brskalnik za končne uporabnike. Ta dva primera dobro pokažeta, zakaj se v zadnjih petnajstih letih praktično nihče ni resno lotil gradnje povsem novega pogona. Strošek je ogromen, standardi so premikajoča se tarča, obstoječi trije pogoni pa so tako izpopolnjeni, da jih je težko dohiteti, kaj šele preseči.

Kako delujejo pogoni brskalnikov in v čem se razlikujejo?

Vsi trije pogoni (Blink, Gecko in WebKit) v grobem sledijo istemu vzorcu obdelave strani, razlikujejo se pri izvedbi posameznih korakov.

Ko pogon prejme HTML, ga razčleni (angl. parsing) v drevesno strukturo DOM (angl. Document Object Model). Vzporedno razčleni CSS v CSSOM, oba drevesa združi v t. i. »render tree«, izračuna natančno postavitev vsakega elementa in na koncu izriše piksle ter jih v plasteh sestavi. Ta zadnji korak večina pogonov prepusti grafični kartici, da razbremeni procesor.

Razlike se pokažejo predvsem pri pogonih za izvajanje JavaScripta. Blink poganja Googlov V8. Kodo najprej pretvori v bytecode prek interpreterja Ignition, pogosto klicane funkcije (angl. hot code) pa optimizacijski prevajalnik TurboFan naknadno prevede v strojno kodo (angl. JIT, just-in-time compilation).

Gecko poganja SpiderMonkey, ki gre skozi podoben cikel bazne interpretacije in JIT optimizacije (Ion/Warp). Mozilla je pri tem del sistema za računanje sloga strani (imenovan Stylo oz. Quantum CSS) na novo napisala v jeziku Rust, kar omogoča vzporedno računanje CSS-ja na vseh jedrih procesorja hkrati. Gre za eno redkih tehnologij, ki jih je Gecko podedoval iz eksperimentalnega projekta Servo.

WebKit uporablja JavaScriptCore z večstopenjskim sistemom JIT prevajalnikov (LLInt, Baseline, DFG, FTL), ki kodo postopno vse agresivneje optimizirajo glede na to, kolikokrat se posamezen del dejansko izvede.

Arhitekturno vsi trije danes temeljijo na modelu več procesov (angl. multi-process). Vsak zavihek ali celo vsaka posamezna domena teče v ločenem procesu operacijskega sistema, kar prepreči, da bi zlonamerna stran prek ene same ranljivosti dostopala do pomnilnika drugih zavihkov. Chromium je tovrstno izolacijo strani (angl. site isolation) uvedel prvi, kot neposreden odziv na ranljivosti razreda Spectre leta 2018. Mozilla je podoben pristop pod imenom Fission uvedla nekaj let kasneje, WebKit pa svojo različico (WebKit2) postopoma širi predvsem po macOS-u in iOS-u.

Omeniti velja tudi projekt Interop, v katerem od leta 2020 sodelujejo Google, Mozilla, Apple in drugi partnerji. Vsako leto se dogovorijo o seznamu funkcionalnosti, ki naj bi na vseh treh pogonih delovale enako, napredek pa objavljajo javno. Gre za neposreden odziv na leta fragmentacije spleta, ko je ista stran na različnih brskalnikih izgledala in delovala drugače.

Na koncu velja izpostaviti posebnost, ki jo marsikdo spregleda. Na iPhonu in iPadu mora, ne glede na to, kateri brskalnik namestim, vsaka aplikacija znotraj uporabljati WebKit, ker to od razvijalcev zahteva Applov App Store.

Evropska uredba o digitalnih trgih (DMA) je marca 2024 Applu formalno naložila, naj to omejitev odpravi in dovoli tudi Blink ali Gecko, a je Apple postavil toliko dodatnih pogodbenih in tehničnih ovir,  med drugim zahtevo, da mora podjetje za uporabnike v EU razviti in vzdrževati povsem ločeno različico aplikacije, da niti Google niti Mozilla do danes svojega pogona na iOS-u dejansko še nista ponudila. Britanski regulator CMA je aprila 2026 odločil, da mora Apple omejitev v celoti odpraviti do januarja 2027, kar bo verjetno pospešilo spremembe tudi v EU. Do takrat sta torej Chrome in Firefox na iPhonu tehnično le Safari z drugačnim vmesnikom, ne pa dejanski Blink oziroma Gecko.

Zakaj je Chromium tako dominanten?

Znotraj Chromium družine obstaja precej raznolikosti, čeprav si vsi delijo enak temelj za izrisovanje strani.

Chrome ostaja daleč najbolj razširjen brskalnik na svetu. Trenutni delež (68 %) je celo njegov najnižji delež od leta 2020. Njegova priljubljenost izhaja predvsem iz tesne povezave z Googlovim ekosistemom. Sinhronizacija z Google računom, shranjevanje gesel, zaznamki in zgodovina se prenašajo med napravami, integracija z Gemini funkcijami pa je vse bolj izrazita. Edge je Microsoftov privzeti brskalnik na Windowsu, kar mu zagotavlja stalen priliv uporabnikov, ki privzetega brskalnika sploh ne zamenjajo. Poleg tega ponuja Copilot in MS365 integracijo, navpične zavihke in podobne funkcije.

Opera in Opera GX izstopata z vgrajenim brezplačnim VPN-jem in stranskimi ploščami za sporočanje (WhatsApp, Telegram), Opera GX pa cilja na gamerje z omejevalnikom porabe RAM-a in procesorja. Vivaldi, ki ga je ustanovil soustanovitelj Opere Jón von Tetzchner, je znan po skrajni prilagodljivosti vmesnika, od razporeditve zavihkov v mrežo do vgrajenih beležk, in privlači predvsem tehnično bolj zahtevne uporabnike, ki želijo nadzor nad vsako podrobnostjo.

Ali je Firefox res neprofitni projekt?

Mozilla Foundation je ameriška neprofitna organizacija s statusom 501(c)(3), registrirana v Kaliforniji. Vendar Firefoxa neposredno ne razvija fundacija, temveč Mozilla Corporation, davčno zavezano podjetje, ustanovljeno leta 2005, ki je v stoodstotni lasti fundacije. Mozilla Corporation zaposluje razvijalce, usklajuje izdaje Firefoxa in Thunderbirda ter sklepa poslovne dogovore, med drugim s partnerstvi z iskalniki (Google Mozilli plačuje precejšnjo vsoto, da ostane privzeti iskalnik v Firefoxu). Prihodki Mozilla Corporation so po podatkih iz leta 2024 znašali okoli 680 milijonov dolarjev.

Skratka, krovna organizacija je neprofitna in določa poslanstvo ter etične smernice, operativno podjetje pod njo pa je formalno profitno, ker mu to omogoča fleksibilnost pri poslovanju, ki je za neprofitne organizacije po ameriški zakonodaji omejena. Ves dobiček Mozilla Corporation pa se po strukturi vrača v poslanstvo fundacije. Gre torej za hibridno strukturo, ne za klasičen neprofitni projekt v ozkem pomenu besede, a tudi ne za navadno komercialno podjetje brez nadzora.

Zakaj ljudje iščejo alternative Chromu?

Največji posamični sprožilec selitve stran od Chroma v zadnjih dveh letih je bil prehod na Manifest V3. Gre za novo arhitekturo razširitev, ki je nadomestila API webRequest z bolj omejenim declarativeNetRequest.

Za sisteme blokiranja oglasov je to pomenilo veliko razliko. Namesto dinamičnega prestrezanja prometa v realnem času lahko razširitev deluje samo prek vnaprej deklariranih pravil, ki so bila sprva omejena na približno 30.000 (kasneje razširjena na okoli 330.000). Google je polno različico uBlock Origin umaknil iz Chrome Web Store konec leta 2024, julija 2025 pa je s Chromom 139 dokončno onemogočil vse preostale razširitve Manifest V2 tudi za podjetja. Nadomestna, z Manifest V3 združljiva različica uBlock Origin Lite po neodvisnih testih doseže bistveno nižjo stopnjo blokiranja oglasov v primerjavi s polno različico. Avtor uBlock Origin, Raymond Hill, kot edini brskalnik, kjer njegovo orodje deluje v polni moči, izrecno priporoča Firefox, delno pa polna funkcionalnost ostaja tudi na Bravu.

Poleg Manifest V3 uporabnike od Chroma odganjajo tudi vse tesnejša povezanost brskalnika z Google računom, obsežno zbiranje telemetrije in podatkov za oglaševalski ekosistem ter splošno nelagodje ob dejstvu, da en sam akter (Google) prek Blinka fizično nadzoruje pogon, ki poganja daleč največji delež spletnega prometa, s tem pa ima nesorazmeren vpliv na to, katere spletne standarde industrija sploh sprejme.

Brave: privlačna zasebnost, a s spornim ozadjem

Brave je Chromium brskalnik, ki ga je ustanovil Brendan Eich, soavtor programskega jezika JavaScript in nekdanji izvršni direktor Mozille, ki je to mesto zapustil leta 2014. Brave v ospredje postavlja vgrajeno blokiranje oglasov in sledilnikov (Shields), lasten iskalnik z neodvisnim indeksom, denarnico za kriptovalute in UI pomočnika Leo. Za marsikoga je to idealna kombinacija zasebnosti in udobja Chromovega ekosistema.

Tudi sam sem ga kar nekaj časa uporabljal, dokler nisem naletel na njegovo sporno preteklost.

Ob predstavitvi leta 2016 je Brave napovedal, da bo oglase založnikov na obiskanih straneh nadomeščal z lastnimi oglasi in si delil prihodek z njimi, brez privolitve teh založnikov. Skupina sedemnajstih velikih medijskih hiš, med njimi Wall Street Journal in New York Times, je Bravu poslala uradni opomin pred tožbo, v katerem so ravnanje označili za nezakonito prisvajanje njihove vsebine.

Leta 2018 je sistem nagrajevanja z žetoni BAT uporabnikom omogočal, da »napitnino« pošljejo spletnim mestom in ustvarjalcem vsebin, ki se v sistem sploh niso prijavili in zanj niso vedeli. Vmesnik je pri tem prikazoval ime in fotografijo ustvarjalca, kar je dajalo vtis neposredne podpore, denar pa je do morebitne kasnejše prijave ostajal pri Bravu. Po javnem ogorčenju je podjetje politiko spremenilo, tako da neprijavljenim ustvarjalcem sploh ni več mogoče pošiljati napitnin.

Leta 2019 so uporabniki v izvorni kodi odkrili seznam izjem, ki je nekaterim sledilnim skriptam Facebooka in Twitterja omogočal delovanje kljub vklopljeni zaščiti pred sledenjem. Brave je pojasnil, da gre za tehnično nujnost zaradi ohranjanja funkcionalnosti gumbov za deljenje in prijavo prek Facebooka, kar je delno res, a komunikacija o tej izjemi ni bila transparentna, dokler je niso odkrili uporabniki sami.

Leta 2020 je funkcija samodokončanja v naslovni vrstici tiho dodajala Bravov pridruženo (affiliate) kodo, ko je uporabnik vtipkal naslov znane borze kriptovalut, na primer Binance, Coinbase, Ledger ali Trezor, brez kakršnega koli obvestila. Brendan Eich je to javno označil za napako in funkcijo v nekaj dneh popravil, a je incident dodatno okrepil vtis, da podjetje, ki se trži kot zaščitnik zasebnosti, po tihem monetizira vsakodnevna dejanja uporabnikov.

Najbolj sveža epizoda te zgodbe se odvija prav zdaj. Pred nekaj meseci je medijska hiša News Corp, lastnica Wall Street Journala in New York Posta, proti Bravu vložila protitožbo, v kateri trdi, da Bravovi spletni pajki delujejo prikrito, tako da jih založniki ne morejo zaznati ali blokirati, ter da je Brave pred marcem 2025 njihovo avtorsko zaščiteno vsebino prodajal podjetjem za razvoj umetne inteligence. Brave je sicer prej sam sprožil postopek proti News Corpu, v katerem trdi, da indeksiranje in prikazovanje povzetkov spada pod pošteno uporabo.

Vsem tem primerom je skupno, da so bili po javnem pritisku praviloma popravljeni. A ravno ponavljajoč se vzorec, od nadomeščanja oglasov, prek netransparentnega ravnanja z denarjem uporabnikov in izjem pri sledenju, do tihega monetiziranja naslovne vrstice in danes spora glede podatkov za umetno inteligenco, je razlog, da osebno Bravu ne zaupam brezpogojno, čeprav je tehnično zmogljiv in hiter brskalnik.

Kateri brskalnik uporabljam sam?

Iskrenega odgovora, kateri brskalnik je »pravi«, ni. Vsaka izbira prinaša kompromis med zasebnostjo, udobjem in kompatibilnostjo. Sam sem se pred kratkim ustalil pri Waterfoxu, razcepu Firefoxa, ki temelji na istem pogonu Gecko in je zato v celoti združljiv z razširitvami iz uradne Mozillove trgovine, vključno s polno različico uBlock Origin. Waterfox je od leta 2023 spet neodvisen projekt pod britanskim podjetjem Waterfox Limited, potem ko je bil nekaj let v lasti oglaševalskega podjetja System1. Waterfox je nedavno v brskalnik vgradil lasten sistem za blokiranje oglasov, ki v ozadju uporablja isti odprtokodni Rust pogon adblock-rs, kot ga Brave uporablja v svojih Shields, ampak brez preostale Bravove poslovne infrastrukture okoli tega.

Rezultat je brskalnik brez telemetrije, ki je razmeroma hiter in varčen s pomnilnikom ter dobro uravnoteži zasebnost, uporabnost in odsotnost skritih poslovnih interesov, vsaj po mojih dosedanjih izkušnjah. Za rezervo imam še vedno en Chromium brskalnik (Vivaldi) za primere, ko določena spletna storitev preprosto zahteva Blink. Rezultati se pri vsakomur lahko razlikujejo.

Splošni zaključek, do katerega sem prišel po vsem tem raziskovanju, je preprost. Pogon pod pokrovom pove veliko manj o tem, ali mi brskalnik ustreza, kot pove poslovni model podjetja, ki stoji za njim. Za ta del domače naloge si je vredno vzeti čas, saj se prioritete (hitrost, zasebnost, razširitve, sinhronizacija) od uporabnika do uporabnika precej razlikujejo.

Brskalnik	Pogon	Odprta koda	Polni uBlock Origin	Poslovni model
Chrome	Blink (Chromium)	Delno	Ne (le Lite)	Oglaševanje in podatki (Google)
Edge	Blink (Chromium)	Delno	Ne (le Lite)	Ekosistem Microsoft / Windows
Opera / Opera GX	Blink (Chromium)	Delno	Ne (le Lite)	Oglaševanje, partnerstva
Vivaldi	Blink (Chromium)	Delno	Ne (le Lite)	Iskalna partnerstva
Brave	Blink (Chromium)	Da	Da	Kripto nagrade, iskalni API, oglaševanje
Firefox	Gecko	Da	Da	Iskalna partnerstva (Google plačuje za privzeti iskalnik)
Waterfox	Gecko	Da	Da	Neodvisno, minimalna monetizacija
Ladybird (v razvoju)	LibWeb (neodvisen)	Da	Še ni na voljo	Donacije, neprofitna fundacija