Applu grozi tožba v vrednosti 2,95 milijarde evrov zaradi biometričnih podatkov na telefonih iPhone

Podjetje Apple se sooča z novo obsežno skupinsko tožbo, ki bi ga lahko olajšala za kar 2,95 milijarde evrov. Tožniki podjetju očitajo, da na pametnih telefonih iPhone, predvsem pri prepoznavi obraza Face ID in zaznavanju pozornosti, nezakonito zbira, obdeluje ter shranjuje biometrične podatke uporabnikov.

V središču pravnega spora so očitki, da podjetje Apple uporabnikov ni ustrezno obvestilo o natančnem obsegu zbiranja biometričnih vzorcev. Tožba navaja, da sistem Face ID za svoje delovanje ne analizira le splošne geometrije obraza, temveč izvaja tudi podrobno skeniranje šarenice in mrežnice. Poleg tega naj bi posebna funkcija, ki spremlja, ali uporabnik dejansko gleda v zaslon naprave iPhone, neprestano spremljala gibanje oči brez izrecnega dovoljenja.

Podjetje Apple je sicer znano po tem, da svojo blagovno znamko gradi na visoki stopnji varnosti in varovanju zasebnosti. Vodstvo družbe že od same predstavitve tehnologije Face ID zatrjuje, da se vsi biometrični podatki pretvorijo v šifrirane matematične modele in varno shranijo izključno lokalno na posebnem varnostnem čipu Secure Enclave v sami napravi iPhone. Po njihovih trditvah do teh podatkov nima dostopa nihče, niti Apple sam, saj se ne pošiljajo na zunanje strežnike ali v oblak.

Kljub tem varnostnim zagotovilom pa pravni strokovnjaki in tožniki poudarjajo, da zakonski predpisi o biometrični zasebnosti zahtevajo povsem jasna opozorila, natančna pravila o hrambi podatkov in predhodno privolitev uporabnika, preden se takšne tehnologije sploh lahko vključijo. Ker biometrični podatki veljajo za nezamenljive, saj odtujenega odtisa obraza ali šarenice ni mogoče preprosto zamenjati kot običajnega gesla, so zakonske zahteve izjemno stroge.

Takšne skupinske tožbe z astronomskimi odškodninskimi zahtevki v višini več milijard evrov v tehnološki industriji seveda niso redkost. Pogosto gre za dolgotrajne pravne procese, v katerih je težko dokazati dejansko povzročeno materialno škodo posameznim uporabnikom, saj dokazni postopki zahtevajo globoko tehnično analizo delovanja same strojne in programske opreme.

Ali bo tožnikom uspelo dokazati, da je podjetje Apple resnično kršilo zakonodajo ali pa gre le za interpretacijsko vrzel v nastavitvah zasebnosti, bo pokazal čas. V vsakem primeru pa ta primer opozarja na vse večji pritisk javnosti in regulatorjev na tehnološke gigante glede upravljanja z našimi osebnimi podatki.