Test WD Red Plus 12 TB – ogromno prostora za NAS, toda tišina ni njegova odlika

V zadnjih letih sem preizkusil kar nekaj naprav NAS, vendar hitro ugotoviš, da je ohišje samo polovica zgodbe. Procesor, pomnilnik, omrežni priključki in programska oprema so pomembni, toda na koncu so prav diski tisti, ki hranijo vse fotografije, videoposnetke, dokumente in varnostne kopije. Tokrat sem na test dobil dva diska WD Red Plus 12 TB, natančneje model WD120EFGX, in ju preizkusil v dveh precej različnih napravah NAS. Najprej v kompaktnem dvorežnem TerraMasterju F2-425 Plus, nato pa še v šestležičnem QNAP-u TS-664. V obeh primerih sem pripravil zrcalno polje RAID 1.

WD Red Plus je za nas domače uporabnike zelo privlačen disk. Uporablja preverjeno tehnologijo zapisovanja CMR, vrti se s 7.200 vrtljaji na minuto, ima kar 512 MB predpomnilnika in dosega interno hitrost prenosa do 260 MB/s. Toda ta nova različica ima tudi lastnost, ki je ne smemo spregledati. Za razliko od starejšega 12-terabajtnega modela WD120EFBX ni napolnjena s helijem, ampak z zrakom. Posledice so opazne predvsem pri hrupu, temperaturi in porabi.

Prednosti	Slabosti
CMR tehnologija zapisovanja	Glasnejši od predhodnika
Visoka hitrost do 260 MB/s	Višja poraba in nekoliko toplejše delovanje
512 MB predpomnilnika	Visoka cena
Optimiziran za neprekinjeno delovanje	Kljub visoki obremenitvi vseeno ni najboljša izbira za najzahtevnejša strežniška okolja
Primeren za različne naloge

WD Red Plus 12 TB cena?

WD Red Plus 12 TB je pri slovenskih prodajalcih trenutno na voljo za okoli 550 €, pri nemških za pa 40 € manj.

WD Red Plus 12 TB ni navaden namizni disk

Serija WD Red Plus je namenjena zahtevnejšim domačim uporabnikom, domačim pisarnam ter malim in srednje velikim podjetjem. Diski so optimizirani za neprekinjeno delovanje v napravah NAS in za polja RAID z največ osmimi ležišči. Western Digital uporablja programsko opremo NASware, s katero prilagaja delovanje diska večdiskovnim okoljem, vibracijam in značilnim obremenitvam omrežne shrambe.

Model WD120EFGX uporablja CMR oziroma klasično magnetno zapisovanje. Pri disku za RAID je to pomembno, saj je njegovo vedenje med daljšim zapisovanjem in obnovo polja predvidljivejše kot pri diskih SMR, pri katerih se magnetne sledi delno prekrivajo.

Lastnost	WD Red Plus WD120EFGX
Kapaciteta	12 TB
Tehnologija zapisovanja	CMR
Hitrost vrtenja	7200 vrt./min
Predpomnilnik	512 MB
Največja interna hitrost	do 260 MB/s
Vmesnik	SATA 6 Gb/s
Priporočeno število ležišč	do 8
Letna delovna obremenitev	180 TB
MTBF	1 milijon ur
Garancija	3 leta
Teža	približno 750 gramov

WD Red Plus ima do 600.000 ciklov nalaganja in parkiranja glav, dovoljeno delovno temperaturo med 0 in 65 stopinjami Celzija ter porabo 8,8 W med branjem oziroma zapisovanjem. V mirovanju porabi okoli 6 W, v stanju pripravljenosti pa 0,3 W.

Omejitev 180 TB letne obremenitve pomeni povprečno približno 493 GB prenesenih podatkov na dan. Za domače varnostne kopije, medijsko knjižnico in običajno pisarniško uporabo je to veliko. Za zelo obremenjen strežnik, videonadzor z več deset kamerami ali zbirko podatkov z neprekinjenim zapisovanjem pa bi že razmišljal o razredu WD Red Pro oziroma o poslovnih diskih.

Dva diska, vendar samo 12 TB uporabnega prostora

Namestitev diskov je bila v obeh napravah brez težav. Pladnji za 3,5-palčne diske so pri obeh brez orodja, kar je pri tovrstnih napravah že standard. Razlika je bolj v programski opremi. TerraMaster je namreč pred kratkim uradno izdal TOS 7, ki po dolgem beta obdobju prinaša prenovljen uporabniški vmesnik in številne nove funkcije, med drugim globljo integracijo z umetno inteligenco in odprt dostop do korenskih pravic sistema.

QNAP TS-664 privzeto teče na QTS, obstaja pa možnost preklopa na QuTS hero, ki temelji na ZFS datotečnem sistemu in ponuja dodatno zaščito podatkov. Ker sem želel čim bolj primerljivo izkušnjo z domačo, manj zahtevno rabo, sem ostal na QTS.

Sinhronizacija RAID 1 polja je pri obeh napravah trajala primerljivo dolgo, glede na to, da gre za dva 12-terabajtna diska. V obeh primerih nekaj ur, kar je pri tej kapaciteti pričakovano. Zanimivo je bilo opazovati, kako oba operacijska sistema med sinhronizacijo vseeno dovolita normalno uporabo naprave, čeprav je zmogljivost seveda nekoliko nižja, dokler se zrcaljenje ne zaključi.

V obeh napravah NAS sem diska združil v RAID 1. Vsak podatek se tako istočasno zapiše na oba diska. Če eden odpove, podatki ostanejo dostopni na drugem.

Cena te zaščite je kapaciteta. Čeprav sem v NAS vstavil skupno 24 TB diskovnega prostora, sem dobil približno 12 TB decimalne oziroma okoli 10,9 TiB dejansko prikazane uporabne kapacitete.

To se morda na prvi pogled zdi potratno, toda pri samo dveh diskih je RAID 1 najrazumnejša možnost za pomembne podatke. Kljub temu RAID ni varnostna kopija. Ne zaščiti me pred pomotoma izbrisano mapo, izsiljevalskim programom, krajo naprave ali okvaro obeh diskov zaradi prenapetosti. Pomembne datoteke morajo zato obstajati še na drugi fizični lokaciji.

Sinhronizacija RAID 1 polja je pri obeh napravah trajala primerljivo dolgo, v obeh primerih nekaj ur, kar je pri tej kapaciteti pričakovano.

TerraMaster F2-425 Plus je naraven partner za takšen komplet

TerraMaster F2-425 Plus je dvorežni NAS z Intelovim procesorjem N150, 8 GB pomnilnika DDR5, tremi režami M.2 in kar dvema omrežnima priključkoma 5GbE. Z dvema diskoma WD Red Plus lahko torej zapolnim obe klasični ležišči in iz naprave naredim zmogljivo shrambo RAID 1, reže M.2 pa mi ostanejo za ločeno hitro shrambo oziroma predpomnilnik.

Njegova prednost je predvsem omrežje. Povezava 5GbE ima dovolj rezerve, da posamezen WD120EFGX pri velikih zaporednih prenosih ni omejen zaradi omrežnega priključka. Pri RAID 1 zapisovanje praviloma ostane blizu zmogljivosti enega diska, ker mora NAS iste podatke zapisati na oba. Pri branju lahko krmilnik v določenih okoliščinah zahteve porazdeli med oba diska, vendar je rezultat odvisen od velikosti datotek, protokola, nastavitev in predpomnilnika.

Pri vsakodnevnem delu je kombinacija najbolj prepričljiva pri velikih datotekah: videoposnetkih, slikah diskov, arhivih in varnostnih kopijah. Mehanski disk ostaja precej počasnejši pri delu z ogromnim številom majhnih datotek. 512 MB predpomnilnika pomaga samo do določene mere. Če bi NAS uporabljal za virtualne naprave, podatkovne zbirke ali pogosto urejanje majhnih projektnih datotek, bi izkoristil eno od rež M.2.

QNAP TS-664 ponuja več prostora za rast

QNAP TS-664 je drugačna naprava. Ima šest klasičnih ležišč, Intelov štirijedrni procesor Celeron N5095, dve reži M.2 in dva priključka 2,5GbE. Na voljo je tudi reža PCIe, prek katere je mogoče dodati hitrejšo omrežno kartico.

Z dvema diskoma sem izkoristil samo tretjino njegovih ležišč, vendar je prav to ena njegovih prednosti. Začnem lahko z RAID 1, pozneje pa dodam nove diske in zgradim večje polje, ne da bi moral takoj kupiti šest enot.

QNAP za eno povezavo 2,5GbE navaja do 295 MB/s pri branju in zapisovanju, pri združitvi obeh priključkov pa do 589 MB/s. Pomembno je poudariti, da so bile te številke izmerjene s šestimi diski SSD v RAID 5, zato jih ne smemo neposredno pripisati mojima diskoma WD Red Plus. Kažejo pa, da posamezni priključek 2,5GbE predstavlja skoraj idealen par za disk, katerega najvišja deklarirana interna hitrost je 260 MB/s.

QNAP se mi je zdel bolj zanimiv kot dolgoročna platforma. Dva diska sta dober začetek, pozneje pa lahko dodam več diskov, SSD predpomnilnik ali hitrejšo omrežno kartico. TerraMaster je kompaktnejši in ima hitrejše omrežje že v osnovi, QNAP pa ponuja precej več možnosti za širitev.

Uradne in moje hitrosti so nekaj čisto drugega

Takoj moram razčistiti nekaj, kar je pomembno za pravilno razumevanje meritev. Moja internetna povezava ponuja približno 500 Mbit/s prenosa navzdol in 100 Mbit/s navzgor. To pomeni, da je bila vsaka meritev, ki je vključevala oddaljen dostop do katerekoli od naprav (recimo nalaganje datotek od doma v službo ali obratno), navzgor omejena na dobrih 12 MB/s, navzdol pa na približno 60 MB/s, ne glede na to, kako hiter je NAS sam. To ni omejitev diskov ali naprav, ampak moje povezave, zato sem take meritve iz končne ocene zmogljivosti diskov praktično izločil.

Oddaljeni prenos prek interneta zato ne pokaže, kako hitra sta diska. Pokaže predvsem zmogljivost internetne povezave. Če bi na podlagi takšnega prenosa objavil rezultat 12 MB/s, bi diska izpadla izredno počasna, čeprav bi bila dejanska omejitev drugje.

Bolj zanimive so meritve znotraj lokalnega omrežja, kjer diskovna hitrost in RAID nivo dejansko prideta do izraza. Pri zrcaljenju RAID 1 hitrost pisanja praktično ustreza hitrosti enega diska, hitrost branja pa je pri dobrih implementacijah lahko nekoliko višja, ker lahko krmilnik bere z obeh diskov hkrati.

Pri prenosu večjih, zaporednih datotek (velike video datoteke, arhivi fotografij) sem pri obeh NAS napravah opazil vzdrževane hitrosti pisanja okrog 180–195 MB/s. Teoretičnih 260 MB/s iz specifikacij v resničnem, zaporednem prenosu prek omrežja praktično nikoli ne dosežeš, ker vmes vedno nekaj vzame omrežni protokol, datotečni sistem in RAID krmilnik.

Razlika med 5GbE pri TerraMasterju in 2,5GbE pri QNAP-u se pri tej konkretni RAID 1 konfiguraciji z dvema mehanskima diskoma v praksi skoraj ne pozna. Oba diska preprosto nista dovolj hitra, da bi pokrila niti en sam 2,5GbE priključek, kaj šele 5GbE. Hitrejše omrežje pri TerraMasterju bi prišlo do izraza šele, če bi dodal SSD predpomnilnik ali več diskov v hitrejši RAID konfiguraciji. Za en sam par mehanskih diskov v zrcaljenju pa je to predvsem rezerva za prihodnost.

Arhiviranje, varnostne kopije in Jellyfin

V praksi sem oba NAS-a z istima diskoma uporabljal natanko za to, za kar sta WD Red Plus diska tudi namenjena: dnevno arhiviranje delovnih datotek, redne varnostne kopije računalnikov v hiši in gostovanje Jellyfin strežnika za domačo videoteko.

Pri arhiviranju in varnostnih kopijah v ozadju nisem opazil nobenih zapletov. Oba sistema sta dosledno beležila opravila, RAID 1 pa mi je dal mirno vest, da posamezna okvara enega diska ne bi pomenila izgube podatkov. Pri Jellyfinu sem predvajal 4K vsebine v izvirnem formatu (brez transkodiranja) brez zatikanja, pri enem sočasnem transkodiranju pa tudi ni bilo večjih težav. Gre bolj za vprašanje procesorske moči posameznega NAS-a kot za omejitev diskov. Oba diska sta v takih pogojih delovala predvidljivo in brez presenečenj, kar je pri mehanskih diskih, namenjenih 24/7 delovanju, ravno tisto, kar pričakuješ.

Nov model je hitrejši, vendar občutno glasnejši

Največja posebnost modela WD120EFGX je prehod s helija na zrak. Starejši WD120EFBX je imel 256 MB predpomnilnika in deklarirano hitrost do 196 MB/s. Novi EFGX ima 512 MB predpomnilnika in do 260 MB/s, vendar je razlika pri hrupu opazna. Okoli 35 dBA v mirovanju in 40 dBA med iskanjem podatkov. Starejši WD120EFBX je bil deklariran pri samo 20 oziroma 29 dBA.

To sem pri obeh svojih diskih tudi sam občutil. V mirovanju je hrup diskov zanemarljiv, pri intenzivnejšem prenosu (na primer med RAID sinhronizacijo ali obsežnim arhiviranjem) pa postane opazen rahel, dosleden šum. Sprejemljivo, ko sem imel NAS v dnevni sobi in daleč od mojega sedišča, takoj zraven mene v pisarni pa je zvok manj prijeten.

Med napravama je razlika predvsem v tem, kako dobro hrup diskov prekrijeta ohišje in ventilatorji. TerraMaster F2-425 Plus ima en sam zadnji 80-milimetrski ventilator in kompaktno aluminijasto ohišje, QNAP TS-664 pa je zaradi šestih ležišč fizično večji, kar mu daje več prostora za pretok zraka, a tudi več lastnega ventilatorskega šuma pri polni zasedenosti. Pri samo dveh nameščenih diskih, kot v mojem primeru, je bila razlika v temperaturah med napravama minimalna. Oba diska sta v obeh ohišjih delovala v pričakovanih temperaturnih mejah brez znakov pregrevanja, poraba energije pa je pri obeh, sodeč po prikazu v nadzorni plošči, ostala skromna, kar je za dva diska v mirovanju oziroma zmerni rabi tudi pričakovano.

Zanesljivost je več kot samo milijon ur MTBF

WD navaja milijon ur MTBF, vendar tega podatka ne razumem kot obljubo, da bo posamezen disk deloval več kot sto let. Gre za statistično oceno večje populacije diskov v določenih testnih pogojih, ne za življenjsko dobo posamezne enote. Garancija traja tri leta.

Po vsem testnem obdobju SMART podatki na obeh diskih ne kažejo nobenih opozorilnih vrednosti, brez preslikanih sektorjev, brez napak pri branju. To seveda ne pove veliko o dolgoročni zanesljivosti, saj gre za razmeroma kratko obdobje uporabe, kaže pa, da diska nista prišla poškodovana ali z že prisotnimi napakami. Splošni podatki o zanesljivosti WD Red serije (na primer letna poročila Backblaze o odpovedih diskov v njihovih podatkovnih centrih) sicer kažejo na letno stopnjo odpovedi okrog 0,5–1,5 %, kar je za potrošniško-poslovni segment NAS diskov solidno, čeprav gre pri Backblazu za drugačne pogoje uporabe (na desetine tisoč diskov v podatkovnem centru) kot pri domačem NAS-u z dvema diskoma.

Edina prava »posebnost«, ki je vredna omembe, je že omenjena zamenjava polnitve iz helija v zrak pri modelu WD120EFGX. Gre za spremembo, ki je logična posledica splošnega dviga cen diskov in preusmeritve helijevih, dražjih modelov v druge segmente ponudbe, a je vseeno vredno vedeti, če primerjaš star in nov 12-terabajtni Red Plus disk in se sprašuješ, zakaj se rezultati razlikujejo od starejših testov na spletu.

Cena je visoka, vendar pri 12 TB to ni presenečenje

V času priprave testa se je najnižja ponudba (v Sloveniji) za WD120EFGX gibala okoli 500 evrov. To pomeni najmanj tisoč evrov za komplet dveh diskov. Cena enega diska je približno 42,80 evra na terabajt, pri RAID 1 pa se strošek na uporabni terabajt praktično podvoji.

V takih razmerah cena žal ni presenetljiva, temveč postaja nova realnost za vsakogar, ki želi NAS napolniti z zanesljivimi, CMR diski.

WD Red Plus 12 TB je zmogljiv disk, vendar ne za vsak prostor

WD Red Plus 12TB (WD120EFGX) ostaja trdna, predvidljiva izbira za domači ali manjši poslovni NAS, še posebej v zrcaljenju, kjer varnost podatkov pretehta nad surovo hitrostjo. Diska sta se v obeh testiranih napravah, tako v kompaktnem TerraMaster F2-425 Plus kot v prostornejšem QNAP TS-664, obnašala skladno in brez presenečenj, kar je pri takem nakupu najpomembnejše.

Edino, na kar bi resnično opozoril bodočega kupca, je zamenjava polnitve iz helija v zrak, ki pomeni nekoliko glasnejše in toplejše delovanje v primerjavi s starejšo generacijo istega diska. Če ti hrup v prostoru, kjer stoji NAS, ne predstavlja težave, ostaja WD Red Plus 12TB smiselna, zanesljiva izbira. Le pripravi se na to, da bo cena, vsaj dokler traja pomanjkanje diskov, občutno višja, kot smo je bili navajeni še pred letom ali dvema.