Francija prepoveduje družbena omrežja za mlajše od 15 let

Gre za enega najambicioznejših evropskih poskusov omejevanja vpliva družbenih omrežij na otroke in mladostnike. Vlada ukrep utemeljuje predvsem z zaščito duševnega zdravja, medtem ko kritiki opozarjajo na vprašanja zasebnosti in praktične izvedljivosti.

Preverjanje starosti za vse uporabnike

Nova pravila bodo uvedena postopoma. Od septembra letos mlajši od 15 let ne bodo več mogli odpirati novih računov na družbenih omrežjih. Ob registraciji bo obvezno preverjanje starosti.

Januarja 2027 pa bo sistem razširjen še na obstoječe uporabnike. To pomeni, da bo moral starost dokazati vsak uporabnik družbenih omrežij v Franciji, ne glede na to, kdaj je ustvaril svoj račun.

Platforme bodo morale uporabljati rešitve za preverjanje starosti, ki jih bo odobril francoski regulator za varstvo osebnih podatkov.

Prva v Evropi, druga na svetu

Francija je druga država na svetu, ki uvaja tako strogo prepoved. Prva je bila Avstralija, ki je konec leta 2025 prepovedala uporabo družbenih omrežij mlajšim od 16 let.

Toda avstralske izkušnje kažejo, da zakon sam po sebi ni dovolj.

Po podatkih tamkajšnjega regulatorja za spletno varnost ima približno sedem od desetih otrok, ki so pred prepovedjo uporabljali družbena omrežja, še vedno vsaj določen dostop do teh platform.

To odpira vprašanje, kako učinkovito je mogoče takšne omejitve sploh izvajati v praksi.

Razprava o zasebnosti

Ena največjih kritik francoskega zakona se nanaša na zasebnost. Ker bodo morali starost dokazovati vsi uporabniki, bodo morale platforme zbirati več osebnih podatkov kot doslej. Strokovnjaki opozarjajo, da bo treba zagotoviti zelo visoko raven zaščite teh podatkov, saj bi lahko morebitne zlorabe povzročile nove varnostne težave.

Pojavljajo se tudi vprašanja, ali bodo mladi prepoved preprosto obšli z uporabo omrežij, ki niso vključena v zakon, ali z uporabo navideznih zasebnih omrežij (VPN).

Ali prepoved res pomaga?

Del strokovnjakov meni, da je zakon pomemben predvsem kot družbeni signal.

Po njihovem mnenju kaže, da države niso več pripravljene prepustiti zaščite otrok izključno tehnološkim podjetjem.

Drugi opozarjajo, da prepoved sama po sebi ne rešuje temeljnega problema. Mladi bi se lahko preselili na manj nadzorovane platforme, zmanjšala pa bi se lahko tudi njihova izpostavljenost verodostojnim informacijam in novicam.

Nekateri raziskovalci poudarjajo, da bi morali biti mladi vključeni tudi v oblikovanje takšnih pravil, saj bodo prav oni najbolj občutili njihove posledice.

Evropa sledi podobni smeri

Francija pri ukrepih ni osamljena. Združeno kraljestvo je že napovedalo prepoved uporabe družbenih omrežij za mlajše od 16 let, ki naj bi začela veljati januarja 2027. Poleg tega razmišlja tudi o nočni omejitvi uporabe za mladostnike, stare 16 in 17 let.

Podobne pobude nastajajo tudi na ravni Evropske unije. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je letos predlagala uvedbo evropskega sistema za odložitev dostopa otrok do družbenih omrežij, zakonodajni predlog pa naj bi bil pripravljen v prihodnjih mesecih.

To pomeni, da bi lahko francoski zakon postal vzor tudi za druge evropske države.

Francoska odločitev kaže, da se razprava o družbenih omrežjih seli v novo fazo. Če so bila doslej v ospredju vprašanja moderiranja vsebin in zaščite zasebnosti, države zdaj vse bolj posegajo tudi v vprašanje, kdo sploh sme uporabljati posamezne platforme.

Uspeh francoskega modela bo odvisen predvsem od tega, ali bo preverjanje starosti mogoče izvajati učinkovito, ne da bi pri tem pretirano posegali v zasebnost vseh uporabnikov.

Če bo zakon uspešen, bi lahko postal eden najvplivnejših evropskih digitalnih predpisov zadnjih let.