The Bearer & The Last Flame: ambiciozna soulslike pustolovščina, ki ji zmanjka natančnosti

Samostojni razvijalec lahko danes ustvari igro, ki se po obsegu in predstavitvi približa projektom precej večjih ekip. The Bearer & The Last Flame je dober dokaz takšne ambicioznosti. Temačno fantazijsko pustolovščino je približno pet let razvijal Javier Castilla iz studia Dark Reaper Studio, pri čemer se je močno zgledoval po klasičnih igrah, kot je Demon’s Souls.

Rezultat je akcijska igra, ki pozna skoraj vse osnovne sestavine žanra. Na voljo so temačni gradovi, zapletene poti, številne vrste orožja, nevarni sovražniki, veliki šefi in zgodba o svetu, ki ga je skoraj povsem pogoltnila tema.

Žal igra pokaže tudi drugo stran tako ambicioznega samostojnega projekta. Za zanimivimi zamislimi se skrivajo neroden boj, neenakomerna tehnična izvedba in sistemi, ki bi potrebovali še nekaj dodatnega razvoja.

Zadnja iskra upanja v svetu teme

Dogajanje je postavljeno v umirajoči fantazijski svet, v katerem je življenje skoraj izginilo. Igralec prevzame vlogo nosilca zadnjega plamena, izbranega bojevnika, ki mora svetlobo ponesti skozi temačne dežele in pošasti pregnati nazaj v njihov svet.

Potovanje vodi skozi pet različnih območij, ki imajo svoje nasprotnike, orožja in vizualne značilnosti. Igralec med raziskovanjem srečuje tudi različne like, sprejema stranske naloge ter postopoma odkriva zgodovino sveta in njegovih prebivalcev.

Pripoved je nekoliko bolj neposredna kot pri številnih drugih soulslike igrah. Čeprav je del zgodbe še vedno skrit v okolju, opisih predmetov in pogovorih, glavni cilj ostaja dovolj razumljiv. To je dobrodošla sprememba za igralce, ki jim izrazito skrivnostno pripovedovanje ni najbolj blizu.

Vzdušje je večinoma uspešno. Ruševine, megleni gozdovi, temačni prehodi in nenavadna bitja ustvarijo občutek osamljenosti, ki se dobro ujema z zgodbo o ugašajočem svetu. Izvirna glasbena spremljava skladatelja Francisca Arroya dodatno podpre melanholično in nevarno ozračje.

Svoboda pri izbiri junaka in opreme

Pred začetkom pustolovščine lahko izberemo enega izmed več različnih likov. Igra ponuja deset junakov, vendar igralca ne zapira v strogo določene razrede. Posamezni lik lahko uporablja različno orožje, opremo in magijo, zato je mogoče slog igranja sproti prilagajati najdenim predmetom in lastnim željam.

Na voljo je veliko mečev, sekir, ščitov, lokov, oklepov in drugih kosov opreme. Raznolikost je ena močnejših lastnosti igre, saj igralcu omogoča preizkušanje različnih kombinacij. Nekatera orožja so primernejša za počasnejše in močnejše napade, druga pa podpirajo hitrejše izmikanje in bolj agresivno bojevanje.

Igra je v primerjavi z najzahtevnejšimi predstavniki žanra nekoliko dostopnejša. Nadzorne točke so razmeroma pogoste, zato poraz običajno ne pomeni dolgega ponavljanja že opravljenih odsekov. Kljub temu sovražniki povzročajo veliko škode, nepremišljeno napadanje pa se praviloma konča s smrtjo.

Na papirju so temelji dobri. Težave se pojavijo pri njihovi izvedbi.

Ko zahtevnost postane nepredvidljivost

Soulslike igre temeljijo na občutku, da je poraz posledica igralčeve napake. Napadi morajo biti jasno nakazani, izmikanje zanesljivo, zaznavanje zadetkov pa dosledno. The Bearer & The Last Flame teh pogojev ne izpolni vedno.

Napadi delujejo nekoliko lahkotno in jim pogosto manjka občutek teže. Animacije so lahko prehitre ali nenavadno počasne, zaznavanje zadetkov pa ni povsem zanesljivo. Zaradi tega se je težko naučiti pravilnega ritma boja. Blokiranje in izmikanje obstajata, vendar igralcu ne ponudita vedno dovolj jasne povratne informacije.

Posebno problematično je zaklepanje kamere na nasprotnika. V zaprtih prostorih ali pri boju z več sovražniki se lahko kamera hitro znajde v neugodnem položaju. Namesto bojevanja z nasprotnikom se mora igralec ukvarjati s popravljanjem pogleda in preverjanjem, od kod prihaja naslednji napad.

Umetna inteligenca je prav tako neenakomerna. Nekateri sovražniki so zelo agresivni, drugi se zataknejo ob ovire ali igralca ne opazijo, čeprav stoji v neposredni bližini. Takšne situacije zmanjšujejo občutek nevarnosti in razkrivajo tehnične omejitve igre.

Zanimiva območja, vendar nejasna orientacija

Pet večjih območij ponuja dovolj vizualne raznolikosti, da raziskovanje sprva ostaja zanimivo. Skrivne poti, skriti predmeti in bližnjice nagrajujejo radovednost, vendar so zemljevidi ponekod preveč nepregledni.

Posamezni hodniki, ruševine in prehodi so si zelo podobni, jasnih orientacijskih točk pa ni vedno dovolj. Igralec se zato pogosto izgubi, vendar ne zato, ker bi reševal premišljeno oblikovano prostorsko uganko. Pogosteje preprosto ni jasno, katera pot vodi naprej in katera nazaj na že obiskano območje.

Tudi nagrade za raziskovanje niso vedno sorazmerne s trudom. Po zahtevnem boju ali dolgem iskanju lahko igralec najde predmet, ki je komaj uporabnejši od obstoječe opreme. To zmanjšuje motivacijo za temeljito preverjanje vsakega stranskega prehoda.

Tehnična plat potrebuje več pozornosti

Na PlayStationu 5 so recenzenti poročali o zatikanju, nihanju hitrosti prikaza, drobnem besedilu in različnih napakah. Nekateri popravki so določene težave odpravili, vendar boj in delovanje kamere tudi po posodobitvah nista povsem zanesljiva.

Vizualna predstavitev močno niha. Nekateri pogledi na oddaljene gradove in temačne pokrajine so prepričljivi, teksture in animacije od blizu pa hitro pokažejo omejen proračun. To pri neodvisni igri samo po sebi ni velika težava, vendar tehnične pomanjkljivosti neposredno vplivajo tudi na igranje.

Kljub temu je težko spregledati obseg projekta. Za igro, ki jo je večinoma ustvaril en sam razvijalec, The Bearer & The Last Flame ponuja veliko vsebine, orožja, lokacij in nasprotnikov. Ambicioznosti ji vsekakor ne manjka.

Kaj vsebuje The Knight’s Edition?

Fizična izdaja The Knight’s Edition je na voljo za PlayStation 5. Poleg igre vsebuje posebno zunanjo embalažo in vodnik z ilustracijami ter informacijami o svetu, območjih in njihovi zgodovini. Nekateri opisi izdaje navajajo tudi kovinsko škatlo z alternativno naslovnico.

Vodnik je smiseln dodatek, saj je lahko raziskovanje igre precej nepregledno. Hkrati predstavlja zanimiv vpogled v svet, ki ga je večinoma zasnoval en sam ustvarjalec.

Vrednost izdaje bo predvsem zbirateljska. Dodatki ne odpravijo težav osnovne igre, vendar lahko navdušijo igralce, ki cenijo manjše neodvisne projekte in fizične izdaje.

Končna ocena

The Bearer & The Last Flame je občudovanja vreden projekt, ki pa ga je težko ocenjevati samo glede na velikost razvojne ekipe. Kot igra ima zanimivo temačno vzdušje, veliko opreme, raznolika območja in dovolj svobode pri oblikovanju junaka.

Toda žanr, po katerem se zgleduje, zahteva izjemno natančen boj. Prav na tem področju igra najbolj zaostaja. Nezanesljivi zadetki, nerodno zaklepanje kamere, neenakomerna umetna inteligenca in tehnične težave povzročijo, da porazi pogosto niso videti pravični.

Ljubitelji neodvisnih soulslike iger bodo v njej morda našli zanimivo, nekoliko surovo pustolovščino. Vsi drugi bodo verjetno težko spregledali pomanjkanje tehnične izpiljenosti.

Ocena: 5/10

Prednosti:

• impresiven obseg za projekt enega razvijalca,
• temačno in prepričljivo vzdušje,
• veliko različnih orožij in kosov opreme,
• več možnih slogov igranja,
• zanimiva fizična izdaja za zbiratelje.

Slabosti:

• nenatančen in nezanesljiv boj,
• težave s kamero in zaklepanjem nasprotnikov,
• neenakomerna umetna inteligenca,
• nepregledno oblikovanje nekaterih območij,
• tehnične težave in pomanjkanje izpiljenosti.