EU napoveduje omejitve za mladoletnike na družbenih omrežjih
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v Bruslju predstavila poročilo posebne skupine strokovnjakov, ki prinaša smernice za zaščito mladostnikov na spletu. Bruselj se sicer že dlje časa poigrava z idejo o omejevanju dostopa, k čemur so ga spodbudile nekatere članice, kot sta Grčija in Francija. Pritisk se je dodatno stopnjeval po tem, ko je Avstralija sprejela strogo prepoved, Združeno kraljestvo pa načrtuje omejitve za mlajše od 16 let že za prihodnjo pomlad. Komisija bo sedaj podrobno proučila prejeto poročilo in po poletju pripravila uraden zakonodajni predlog. Prve podrobnosti o novih pravilih naj bi predsednica razkrila v svojem septembrskem nagovoru o stanju v Uniji.
Poročilo, ki sta ga pripravila psihiater Jörg Fegert in epidemiologinja Maria Melchior, predlaga precej natančna pravila glede na starost otrok. Za otroke med tretjim in dvanajstim letom starosti svetujeta nadzorovan dostop do prilagojenih naprav ob pomoči staršev ali učiteljev. Mladostniki med 13. in 18. letom pa bi lahko platforme uporabljali samostojno, vendar le, če te vsebujejo ključne varnostne funkcije. Večina priljubljenih omrežij, kot sta TikTok ter Metina Facebook in Instagram, sicer že sedaj uradno zahteva starost vsaj 13 let. EU je pritisk na te tehnološke velikane že okrepila in od njih zahtevala, da odstranijo funkcije, ki povzročajo odvisnost.
Strokovnjaki pa ne predlagajo popolne prepovedi digitalnih platform, saj se zavedajo, da so takšni ukrepi v praksi težko izvedljivi. Izkušnje iz Avstralije namreč kažejo, da otroci hitro najdejo načine, kako zaobiti tehnične ovire. Namesto tega se želijo osredotočiti na to, da ponudniki odstranijo škodljive elemente, kot so neskončno »drsenje«, samodejno predvajanje videoposnetkov in vsiljiva potisna obvestila.
Vendar pa bo pot do enotne zakonodaje izjemno trnova, saj so stališča znotraj EU močno deljena. Medtem ko bi Evropski parlament rad videl omejitev do 16. leta, se države ne morejo zediniti o pravi starosti. Španija se zavzema za mejo 16 let, Francija bi jo postavila na 15 let, države, kot je Estonija, pa prepovedim sploh nasprotujejo.
Ker mora vsak predlog skozi dolgotrajna pogajanja med parlamentom in državami članicami, obstaja resen dvom, ali bo Evropi sploh uspelo najti učinkovito in usklajeno rešitev, ki je mladi ne bi zlahka zaobšli. Komisar za pravosodje Michael McGrath zato poudarja, da bo bolj kot popolna prepoved pomemben postopen pristop s privzeto izklopljenimi škodljivimi nastavitvami in lažjim starševskim nadzorom.
Prijavi napako v članku




























