Test ASUS ROG Zephyrus G16: odličen, ampak kdo si ga lahko privošči?

Letos se mi zdi, da res težko najdem pozitivne novice, vsaj na področju računalništva in telefonije. Vsakič, ko dobim nekaj novega za testirati, se najprej zabavam, tarnam mogoče nad kakšno čudno pomanjkljivostjo, na koncu pa izgubim upanje, da si bo povprečen uporabnik lahko privoščil, kar testiram. Ne govorim nujno samo o računalnikih. Tudi pri telefonih je davek vedno višji. Samo poglejte nove zložljive telefone Samsung Galaxy Z Fold8, ki se začnejo pri 2000 € in ustavijo blizu 3000 €. No, to ni nič v primerjavi z novim ASUS ROG Zephyrus G16 (2026), ki stane tudi več kot 6000 €.

ASUS ROG Zephyrus G16 nadaljuje delo svojih predhodnikov. Čip je nov, grafika »stara«, na videz ni konkretnih sprememb, kar je odraz letošnjega leta, v katerem ni večjih lansiranj novih produktov (AMD in Nvidia naj bi nove grafične kartice predstavila šele naslednje leto). S čim bo ASUS (in drugi proizvajalci) potem prepričal kupce, če ne z bleščečo novo grafično kartico? Je nov čip dovolj dober razlog? Mogoče dejstvo, da gre za 16-palčni prenosnik, ki je razmeroma tanek in lahek (14,9 mm in 1,95 kg) in obenem v sebi nosi RTX 5080?

Prednosti	Slabosti
Svetel in natančen OLED	Visoka cena
240-Hz osveževanje	Dokaj glasen v Turbo profilu
Razmeroma lahek	Slaba spletna kamera
Dobra baterija glede na zmogljivost	Sledilna ploščica je celo malenkost prevelika
Odlična izdelava
Odlična zmogljivost
Presenetljivo dober zvok
Soliden nabor priključkov

ASUS ROG Zephyrus G16 cena in specifikacije

• ASUS ROG Zephyrus G16: med 6000-7000 € (Ultra 9 386H, RTX 5080, 64 GB RAM-a, 2 TB prostora)

ASUS ob nakupu zagotovi še Perfect Warranty, garancijo, ki ob standardni tovarniški garanciji krije tudi nenamerne poškodbe, kot so padci, politja s tekočino, električni udari ali zlomi zaslona. V prvem letu od nakupa ASUS brezplačno krije stroške popravila ali zamenjave poškodovanih originalnih delov, pri čemer mora uporabnik poravnati le strošek diagnostike in dostave.

Včlanite se lahko tudi v ROG Elite klub, ki je namenjen lastnikom ASUS naprav. Vsak dan lahko na različne načine (prijava, registracija izdelkov, udeležba na dogodkih …) zbirate točke, ki jih lahko potem zamenjate za gaming opremo, darilno kartico za Steam in podobno.

Model	ASUS ROG Zephyrus G16 (2026), družina GU606AW
Procesor	Intel Core Ultra 9 386H (Panther Lake), 4P+8E+4LPE jeder / 16 niti, do 4,9 GHz
Grafika	NVIDIA GeForce RTX 5080 Laptop, 16 GB GDDR7, do 160 W (Manual) / 135 W (Turbo)
Pomnilnik	32 GB LPDDR5X-8533, spajkan na ploščo (ni nadgradljiv)
Shramba	2 TB PCIe 4.0 NVMe SSD, prosto dodatno M.2 mesto
Zaslon	16″ 16:10 OLED, 2,5K (2560 × 1600), 240 Hz, 0,2 ms, G-Sync, do 1100 nitov (HDR)
Baterija	90 Wh, priložen 250 W polnilnik, USB-C PD do 100 W
Zvok	6 zvočnikov, Dolby Atmos
Povezljivost	Thunderbolt 4, USB-C (DP 2.1), 2× USB-A 3.2, HDMI 2.1, SD (UHS-II), WiFi 7, Bluetooth
Teža	1,95 kg
Ohišje	aluminij, barva Eclipse Gray / Platinum White

Na prvi pogled bi ga težko označil za gaming prenosnik

Pri Zephyrusu mi je še vedno najbolj všeč, da ASUS ni podlegel skušnjavi in iz njega naredil kričečega gaming izdelka. Če izklopim diagonalno osvetlitev na pokrovu, lahko G16 brez težav postavim na sestanek poleg, ne da bi bilo videti, kot da sem s seboj prinesel polovico gaming sobe.

Ohišje je v celoti izdelano iz CNC-obdelane aluminijeve zlitine. ASUS posamezne odprtine za tipkovnico, zvočnike in sledilno ploščico rezka neposredno v kovino, rezultat pa je zelo čvrsto ohišje z minimalnim upogibanjem. Na otip je ohišje nekoliko bolj hrapavo, kar mi je všeč, ker to pomeni, da prenosnik ne drsi z mize ali rok. Tudi madeži, ki sicer lahko sčasoma postanejo vidni, niso moteči po prvem stiku kože s hladno kovino.

Pri 35,4 × 24,6 cm in masi 1,95 kg je prenosnik dovolj kompakten, da sem ga dejansko pripravljen vsak dan nositi v nahrbtniku. No, ne smeš pozabiti tudi na 250-vatni napajalnik, ki sam po sebi tehta skoraj cel kilogram.

G16 podpira tudi do 100 W polnjenja prek USB-C, kar je zelo priročno za pisarniško delo, vendar pri igranju ni nadomestilo za glavni polnilnik. Pod večjo obremenitvijo lahko sistem pri 100-W USB-C napajanju še vedno počasi prazni baterijo.

Slash Lighting na pokrovu je letos dobil 35 individualno nadzorovanih svetlobnih območij, zato omogoča precej več animacij kot prej. Meni je še vedno bolj všeč, ko je ugasnjen, vendar je to vsaj gaming dodatek, ki ga lahko povsem skrijem.

OLED je eden glavnih razlogov, zakaj bi izbral ASUS ROG Zephyrus G16

Nisem pričakoval, da me bo OLED plošča tako presenetila, glede na to, da Zephyrus že leta velja za enega izmed boljših v tem pogledu. 16-palčni ROG Nebula HDR OLED je eden najboljših zaslonov, ki jih lahko trenutno dobim v gaming prenosniku. Samsung se je res izkazal pri proizvodnji panela.

Ločljivost 2560 × 1600 je pri tej diagonali dobra izbira. 4K bi bil lep na papirju, vendar bi po nepotrebnem obremenil RTX 5080, 1600p pa je dovolj ostro za delo in ravno prav zahtevno za igranje. Razmerje 16 : 10 mi pri brskanju, urejanju fotografij in montaži videa pomeni več kot dodatnih nekaj sto vodoravnih slikovnih pik.

OLED se osvežuje pri 240 Hz, odzivni čas je 0,2 ms, podprta sta G-Sync in spremenljivo osveževanje. ASUS navaja 100-% pokritost DCI-P3, Pantone validacijo in barvno odstopanje Delta E pod 1. Letošnja generacija Samsungovega panela je opazno svetlejša. Izmerjenih okrog 500 nitov pri navadni (SDR) uporabi, kar je precej nad lansko generacijo, ki je dosegala okoli 410 nitov. V HDR vsebini plošča vzdržuje okoli 700 nitov, konice pa segajo do 1100 nitov na manjših delih zaslona. Praktično to pomeni, da sem lahko brez težav gledal film ob oknu, ne da bi me motili odsevi.

Vsaj zame je svetilnost enako pomembna kot sama razločljivost. Ne pomaga mi, da imam čudovite barve in kontraste, če jih na dnevni svetlobi niti ne vidim. Starejši Zephyrusi so imeli odlične OLED-e, vendar so bili v močno osvetljenem prostoru nekoliko pretemni. Pri letošnjem G16 je kombinacija boljše svetilnosti in izboljšane protiodsevne obdelave občutno uporabnejša.

Še vedno je OLED, zato črna ni temno siva, ampak dejansko črna. Ko v Cyberpunku ponoči zapeljem skozi Night City ali v vesoljski sceni gledam svetle predmete na črnem ozadju, LCD preprosto nima enakega učinka. Edina stvar, ki me moti, je omejen kot odpiranja. Pokrov se ustavi pri približno 130 stopinjah. Na mizi me to ne moti, na kavču ali v naročju pa bi si želel nekaj dodatne svobode.

Aja, pa lahko bi dodali tudi jeziček na sprednji strani, da bi lažje z eno roko odpiral pokrov.

Intel Core Ultra 9 386H je zanimivejši zaradi učinkovitosti kot surove moči

Core Ultra 9 386H je del Intelove generacije Panther Lake oziroma Core Ultra Series 3. Ima 16 jeder, toda struktura je nekoliko drugačna od klasičnih procesorjev: štiri zmogljiva P-jedra, osem E-jeder in še štiri nizkoporabna LP-E jedra. Skupaj je 16 niti, najvišja frekvenca pa 4,9 GHz. Vgrajen NPU doseže do 50 TOPS.

Jasno, to ni procesor, ki bi v večnitnih testih premagal velike Core Ultra HX oziroma Ryzen HX procesorje v 3-kilogramskih gaming prenosnikih. Njegov namen je drugačen. V Zephyrusu mi je precej bolj pomembno, da zna biti hiter, ko ga potrebujem, in zelo varčen, ko ga ne.

Pri vsakodnevnem delu se zato G16 ne obnaša kot klasičen gaming prenosnik. Preden sem sploh odprl kakšno igro, sem prenosnik en teden uporabljal izključno za delo – urejanje besedil,  brskanje z odprtimi ducati zavihkov in nekaj lažjega urejanja posnetkov. Opazil sem nekaj, česar pri gaming prenosnikih ne pričakuješ pogosto. V tihem načinu delovanja (Silent) se ventilatorji večino časa sploh ne zaženejo, prenosnik pa ostane hladen na dotik.

Ko sem prenosnik pognal skozi standardni nabor sintetičnih testov v najbolj zmogljivem, a še vedno razumno tihem načinu (Turbo, okoli 46–48 dBA), sem dobil naslednje rezultate.

3DMark Time Spy	18.564 skupno (GPU 19.224, CPU 15.562)
3DMark Fire Strike	33.478 skupno (GPU 45.641, fizika 29.971)
3DMark Port Royal	12.322
3DMark Steel Nomad	4541
3DMark Speed Way	4814
PCMark 10	9401
Cinebench R23	21.525 (vsa jedra), 2119 (eno jedro)
Cinebench 2024	1279 (vsa jedra), 126 (eno jedro)
GeekBench 6.6	17.044 (vsa jedra), 2899 (eno jedro)
Cinebench 2026	83.701 (GPU)
V-Ray Benchmark	CPU 14.851, CUDA 2712, RTX 3876
Blender 4.3.2, scena BMW	5,76 sekund

Kaj naj rečem? Izkoristil sem priložnost in uredil daljši posnetek v DaVinciju in hitrost obdelave je fenomenalna. Kombinacija RTX 5080 in Ultra 9 386H bo zadoščala za večino, ki se ukvarja z video ali foto montažo. Poskusil sem tudi stiskanje ogromnega arhiva datotek, da bi preveril obnašanje procesorje med realno obremenitvijo in, spet, nimam pripomb. Ja, pri Ryzen AI 9 čipih sem videl še višje hitrosti, ampak Intel ne zaostaja veliko.

Ko pade sonce, se zbudi RTX 5080

Oznaka »RTX 5080 Laptop« pri prenosnikih ne pove dovolj. Moja RTX 5080 ima 16 GB pomnilnika GDDR7, v Zephyrusu pa ASUS v profilu Turbo dovoljuje največ 135 W, od tega 115 W osnovne moči in do 20 W Dynamic Boosta. V ročnem načinu lahko zgornja meja zraste na 160 W.

To je veliko za 1,95-kilogramski prenosnik, ni pa maksimum, ki ga lahko RTX 5080 dobi v večjih gaming računalnikih. In to se pozna. Za polnimi 175-W različicami RTX 5080 glede na obremenitev zaostaja približno 15–20 %. Pri igrah je rezultat okoli 80 % zmogljivosti, ki jo dobim v precej večjem prenosniku z močnejšim HX procesorjem in 175-W RTX 5080.

Pošten kompromis? Zame ja. Še vedno je na voljo preveč zmogljivosti, hkrati pa je poraba veliko boljša. Zephyrus nikoli ni želel biti ROG Strix Scar v manjšem ohišju.

Kako se ASUS ROG Zephyrus G16 obnese v igrah?

Pri 2560 × 1600 je RTX 5080 že dovolj zmogljiva, da mi v večini iger ni treba takoj iskati DLSS-a. Pri zahtevnejših igrah pa Blackwell in DLSS 4 pokažeta, zakaj ima NVIDIA trenutno tako močno orožje.

Za igranje sem uporabil domačo, izvorno ločljivost zaslona (2560 × 1600) in preizkusil igre z zelo različnimi zahtevami, od tistih, ki tečejo brez težav že brez kakršnekoli pomoči umetne inteligence, do najzahtevnejših s sledenjem žarkov (RT), kjer brez DLSS-a in generiranja sličic praktično ne gre.

Vsi spodnji rezultati so iz Turbo profila.

	Povprečen FPS	1 % Low
Cyberpunk 2077 (Ultra, brez RT)	69	49
Cyberpunk 2077 (Ultra, RT Overdrive, Path Tracing, DLSS4 Balanced, MFG 2x)	91	36
Cyberpunk 2077 (Ultra, RT Overdrive, Path Tracing, DLSS4 Balanced, MFG 4x)	155	34
Black Myth: Wukong (Cinematic, brez RT)	53	37
Black Myth: Wukong (RT Very High, DLSS 4 Balanced, MFG 4x)	133	28
Horizon Forbidden West (Very High, TAA)	108	82
Horizon Forbidden West (DLAA, DLSS 3.0 Balanced, MFG)	144	95
Counter Strike 2 (High, MSAA 4x, brez FSR)	248	211
Oblivion Remastered (High, DLSS Quality)	91	69
Crimson Desert (Cinematic, brez RT)	80	67
Kingdom Come Deliverance II (Ultra, brez RT)	81	70
Pragmata (Very High, RT)	125	103

ASUS ROG Zephyrus G16 je, na nikogaršnje presenečenje, odličen gamer. Kako ne bi bil, če ima enega boljših čipov in eno najboljših mobilnih grafičnih kartic, ki je sicer bleda senca namizne različice, ki se lahko povzpne vse do 360 W, ampak je za takšno obliko fenomenalna komponenta.

Vzorec, ki se ponavlja skozi vso tabelo, je, da brez pomoči DLSS-a in generiranja sličic je Wukong z vklopljenim sledenjem žarkov edina igra, ki pade pod mejo, kjer bi ga sam poimenoval resnično udobnega (53 fps). Takoj ko vključim DLSS 4 in Multi Frame Generation, se te številke skoraj podvojijo ali potrojijo. Pri Cyberpunku z vsemi vklopljenimi grafičnimi popravki pridem tudi nad 150 fps. Cena za to je nižji 1 % low, ker generirane vmesne sličice ne prispevajo enako k občutku odzivnosti kot dejansko izračunane. Za hitre večigralske igre, kjer je odzivnost pomembnejša od vizualnih učinkov, bi torej raje ugasnil MFG in stavil na surovo hitrost, ki jo je na pretek v Zephyrusu.

Pri 240-Hz zaslonu bom vseh 240 Hz redko izkoristil v najzahtevnejših AAA igrah, v Valorantu, Counter-Striku, Overwatchu in drugih e-športnih naslovih pa ima tako visoko osveževanje seveda veliko več smisla.

Manual je hitrejši, ampak Turbo in Performance sta bolj smiselna

V Armoury Crate lahko izbiram med Silent, Performance, Turbo in Manual. Na papirju bi moral seveda vedno uporabiti Manual, ker RTX 5080 takrat dobi do 160 W. Vendar tega profila skoraj ne bi uporabljal.

Prehod iz Turbo na Manual v določenih GPU testih prinese približno 5–10 % več zmogljivosti, vendar se hrup dvigne s približno 46–48 dBA na okoli 52 dBA. Ne sliši se veliko, ampak pri 45 decibelih sem na meji, da začnem iskati slušalke, pri nekaj decibelih več pa bom zagotovo hotel odpraviti ta hrup.

Še zanimivejši je Performance. Ventilatorja sta okoli 42–43 dBA, igralna zmogljivost pa je približno 10 % nižja kot v Turbo načinu. Če bi G16 uporabljal vsak dan, bi verjetno večino časa ostal ravno tam.

Silent pa je presenetljivo uporaben. GPU je omejen na približno 55 W in zmogljivost pade na približno 60 % Turbo načina, toda hrup ostane pod 35 dBA. Z DLSS-om lahko na njem še vedno udobno igram precej iger in večino programov.

Hladilni sistem dela čudeže, čudežnega zakona termodinamike pa še niso izumili

RTX 5080 različica uporablja naprednejši hladilni sistem z dvema ventilatorjema, dvema radiatorjema in parno komoro. Modela RTX 5060 in RTX 5070 uporabljata drugačno zasnovo s toplotnimi cevmi.

ASUS je za leto 2026 povečal kapaciteto parne komore in pretok zraka, kar mu je omogočilo dvigniti energijske limite. Vendar je ohišje še vedno tanko.

Pri daljšem igranju v Turbo načinu se CPU giblje približno med 80 in 85 °C, GPU pa okoli 75–82 °C, če je zadnji del prenosnika nekoliko dvignjen. Ko leži povsem ravno na mizi, so temperature lahko bistveno višje.

Zato bi ga pri večurnem igranju dvignil za nekaj milimetrov ali postavil na stojalo. Že nekoliko boljši dotok zraka skozi spodnjo stran naredi merljivo razliko.

Presenetljivo pa površina, kjer imam roke, ni neprijetna. Tipkovnica in območje za dlani pri obremenitvi ostajata približno v območju 33–37 °C.

Dan brez vtičnice

90 Wh baterija v paru z varčnejšim Panther Lake procesorjem je bila zame prijetno presenečenje. Pri pisanju besedil in podobnih lahkih opravilih (Silent profil, zaslon na polovični svetlosti, WiFi vklopljen) je poraba znašala okoli 8–11 W, kar pomeni nekje nekje med 8 in 11 ur uporabe. Gledanje 4K vsebine na YouTubu ali Netflixu porabo še zniža, na približno 6–8 W, kar odpre vrata tudi do 12–15 ur predvajanja.

Igranje brez polnilnika seveda hitro izprazni baterijo, okoli ure ali dve zabave, preden moraš poiskati vtičnico. Manjši 100 W USB-C polnilnik zmore podaljšati to na približno 2–3 ure, čeprav v tem primeru sistem porabi več, kot polnilnik zmore dovajati, zato se baterija počasi prazni tudi med polnjenjem. Za resno igranje je torej priložen 250 W polnilnik obvezen spremljevalec.

ASUS ROG Zephyrus G16: zvok je dober, sledilna ploščica pa ogromna

Šest zvočnikov z dvema nizkotoncema in podporo za Dolby Atmos me je presenetilo z jasnostjo in glasnostjo. Za tako tanko ohišje zveni presenetljivo polno. Priključkov ni malo: Thunderbolt 4, dodaten USB-C z DisplayPort podporo, dva USB-A priključka, HDMI 2.1 in poln SD čitalnik kartic za tiste, ki delajo s fotoaparati. Pomanjkljivost ostaja spletna kamera, ki v šibki svetlobi hitro postane zrnata in temna, področje, kjer bi si Asus zaslužil resnejšo nadgradnjo strojne opreme.

Tipkovnica je solidna, ni pa stvar, ki bi jo prehvalil. Sledilna ploščica je velika, celo včasih prevelika. Večkrat sem se je pomotoma dotaknil.

Če se bodo cene še naprej dvigovale, bomo res morali začeti najemati računalnike

ASUS Zephyrus G16 v tej konfiguraciji je eden redkih prenosnikov, ki mu resnično uspe biti dobra delovna postaja podnevi in spodobna igralna naprava zvečer, ne da bi pri tem preveč trpela prenosljivost. Zaslon je razlog, da bi ga priporočil sam po sebi, zmogljivost pa je pri tej ceni pravzaprav pričakovana, ne izjemna. Kjer prenosnik izgubi točke, so majhne, a moteče podrobnosti. Prevelika sledilna ploščica, ki ob nošenju na kolenih povzroča nenamerne dotike, slaba spletna kamera in cena, ki iz leta v leto narašča hitreje, kot rastejo dejanske izboljšave.

Če iščete en sam prenosnik, ki naj opravlja vse, od resnega dela do sproščenega igranja zvečer, in vam denar ni glavna ovira, je to trenutno eden boljših kandidatov, kar sem jih preizkusil v tem segmentu.