Znanstveniki ustvarili plastiko, ki uničuje viruse

Avstralski raziskovalci z univerze RMIT so razvili inovativno protivirusno plastično folijo, ki fizično uniči viruse takoj, ko pristanejo na njeni površini. Za razliko od obstoječih rešitev ta material ne uporablja kemikalij, temveč mehansko silo mikroskopskih »stebrov«, ki virus dobesedno raztegnejo do »razpoke«. Tehnologija obljublja revolucijo pri zaščiti vsakdanjih površin, od pametnih telefonov do bolnišnične opreme.

Foto: RMIT University

Boj proti širjenju nalezljivih bolezni je dobil novo, izjemno močno orožje. Skupina znanstvenikov je namreč ustvarila ultra tanko, prozorno akrilno folijo, ki deluje kot nevidna obramba na dotik. Skrivnost njene učinkovitosti se skriva v nanostrukturah oziroma izjemno majhnih stebričkih, ki prekrivajo površino plastike. Ko virus pride v stik s temi strukturami, ga te zgrabijo in mehansko raztegnejo njegovo zunanjo ovojnico, dokler ta ne poči, s čimer virus postane popolnoma neškodljiv.

Rezultati laboratorijskih testov so osupnili raziskovalce. Pri testiranju s človeškim virusom parainfluence tipa 3 (hPIV-3), ki povzroča resne bolezni dihal, kot sta bronhiolitis in pljučnica, je material v eni uri uničil kar 94 odstotkov virusnih delcev. Ti so bili bodisi raztrgani bodisi tako močno poškodovani, da se niso mogli več razmnoževati ali povzročiti okužbe. Znanstveniki so ugotovili, da je ključ do uspeha v razmaku med stebrički; najboljše rezultate so dosegli, ko so bili ti razmaknjeni le 60 nanometrov. Če se ta razdalja poveča na 200 nanometrov, protivirusni učinek skoraj popolnoma izgine.

Ta pristop rešuje glavno težavo prejšnjih protivirusnih površin, ki so bile izdelane iz trdih materialov, kot sta silicij ali kovina. Nova folija je prožna, izdelana iz akrila in zasnovana za množično proizvodnjo z obstoječo tovarniško opremo. To pomeni, da bi lahko kmalu s to folijo prekrili zaslone pametnih telefonov, tipkovnice in bolnišnične mize, ne da bi pri tem potrebovali agresivna kemična razkužila. Raziskovalna ekipa, ki jo vodi profesorica Elena Ivanova, je že pripravljena na sodelovanje z industrijskimi partnerji za prenos tehnologije v vsakdanjo rabo.

Naslednji korak raziskav bo testiranje na manjših virusih in tistih brez ovojnice, da bi ugotovili, kako široko je tehnologija uporabna. Ker pa se folija lahko proizvaja v velikih količinah z uporabo prilagojenih kalupov, bi lahko ta “morilec virusov” hitro postal standardni del higienske opreme v javnih prostorih in zdravstvu.