Računalništvo, telefonija
11.08.2025 06:56
Posodobljeno 1 dan nazaj.

Deli z drugimi:

Share

Mandela efekt v dobi umetne inteligence

Umetna inteligenca je še kako koristna, vendar lahko poleg tega nehote tudi spreminja naše spomine. Z vse večjo uporabo UI generiranih vsebin se povečuje tveganje pojava novih oblik t. i. Mandela efekta.

Mandela efekt opisuje pojav kolektivnih popačenih ali napačnih spominov, kjer se več ljudi spomni določenega dogodka, fraze ali podobe drugače, kot se je v resnici zgodil. Ime je dobil po Nelsonu Mandeli, nekdanjem predsedniku Južne Afrike, za katerega so mnogi napačno verjeli, da je umrl že v 80-ih letih 20. stoletja, medtem ko je v resnici umrl leta 2013.

Ta pojav je pogosto prisoten v popularni kulturi. Znani primeri so napačni citat iz Vojne zvezd: Darth Vader nikoli ni izrekel stavka “Luke I am your father (Luke, jaz sem tvoj oče)”, pač pa: “No, I am your father. (Ne, jaz sem tvoj oče”.

Strokovnjaki pojasnjujejo, da se Mandela efekt pojavi zaradi načina, kako naši možgani shranjujejo in prikličejo spomine. Profesorica socialne psihologije Aileen Oeberst izpostavlja, da možgani uporabljajo isti del (hipokampus) za domišljijo in shranjevanje spominov, kar lahko privede do napačnih spominov, še posebej, če si ljudje neko stvar predstavljajo večkrat.

Umetna inteligenca in potencialni vpliv na spomine

Danes smo priča vse večji uporabi generativne umetne inteligence, ki omogoča ustvarjanje izredno realističnih slik, videov in besedil. Razširjenost UI vsebin lahko privede do večje pojavnosti Mandela efekta, saj se ljudje pogosto težko odločijo, ali je določena vsebina pristna ali generirana umetno. Eden izmed najbolj znanih primerov takšnih vsebin je UI ustvarjena slika papeža Frančiška v modni jakni Balenciaga, ki je postala viralna, pri čemer so mnogi verjeli, da gre za resnično fotografijo.

Profesorica Jen Golbeck opozarja na tveganja povezana z množičnim širjenjem UI generiranih vsebin. Po njenem mnenju lahko ljudje hitro pozabijo vir informacije in se spomnijo samo podobe ali vsebine, kar vodi v zmedo in napačne spomine.

Podjetja, ki razvijajo umetno inteligenco, so se tega problema začela zavedati in uvajajo različne mehanizme za jasnejšo oznako UI generiranih vsebin. Kljub temu obstaja tveganje za zlorabo, predvsem v obliki t. i. “greenwashinga” oz. lažnega prikazovanja informacij kot pristnih ali trajnostnih.

Ključ do rešitve je odgovornost

Kate Crawford, svetovno priznana raziskovalka umetne inteligence poudarja, da morajo biti podjetja popolnoma transparentna glede svojih modelov umetne inteligence. To pomeni, da bi morala jasno označevati vse vsebine ustvarjene z umetno inteligenco in s tem uporabnikom omogočiti bolj ozaveščeno uporabo in razumevanje informacij.

V prihodnosti bo nujno, da se posamezniki in družba bolj zavedamo potencialnih tveganj, ki jih prinaša neomejena uporaba umetne inteligence. Ključno bo razviti kritično razumevanje informacij ter preverjati vire in avtentičnost vsebin.


Prijavi napako v članku
Vas zanima več iz te teme?
umetna inteligenca


Kaj berejo drugi?

Partnerji Računalniških novic Prikaži vse

REMIS d.o.o.

Letališka cesta 32, 1000 Ljubljana, Tel: 01 521 13 18
Bronasti partner

openIT d.o.o.

Dimičeva ulica 13, 1000 Ljubljana, Tel: 01 589 81 89
OpenIT od leta 2012 izvaja poslovna izobraževanja s področja digitalnega marketinga, računovodstva, upravljanja s človeškimi viri (HR), prodaje, prava, financ, time managementa ... Več
Zlati partner

INSIS d.o.o.

Erjavčeva ulica 18, 5000 Nova Gorica, Tel: 041 938 792
Podjetje Insis, d. o. o., se s spletno prodajo ukvarja že od leta 2009. Ekipa spletne trgovine PoceniPC.com vestno skrbi za svoje kupce. Najbolj so veseli vašega zadovoljstva, zato ... Več
Zlati partner

Sony Europe B.V., podružnica v Sloveniji

Dunajska cesta 156, 1000 Ljubljana, Tel: 01 888 8761
Sony Europe B.V. je multinacionalno podjetje za elektroniko s sedežem v Tokiu na Japonskem. V Evropi deluje prek svoje evropske podružnice Sony Europe B.V., ki je prisotna v več ... Več