Digitalizacija
26.10.2024 08:24

Deli z drugimi:

Share

Digitalna Slovenija 2030

Konec poletja je prinesel številne pomembne izzive, ki bodo vplivali na digitalno prihodnost Slovenije in Evropske unije. Uvodni članek jesensko-zimskega cikla prispevkov o digitalni regulativi zato namenjamo pregledu ključnih poudarkov strategije digitalne prihodnosti na sončni strani Alp.

Evropsko »digitalno desetletje«, ki ga vse bolj spodbuja nova geopolitična realnost, se vrti na polnih obratih. Evropski digitalni predpisi se spreminjajo bolj kot kadarkoli v preteklosti. Ti predpisi bodo bistveno vplivali na Slovenijo, Evropsko unijo in tudi na širši globalni prostor. Vplivali bodo na nadaljnja prizadevanja za digitalizacijo našega okolja, vključenost civilne družbe in nevladnih organizacij v procese digitalizacije ter nenazadnje tudi na poslovne modele naših podjetij in v naložbe v naše digitalne kompetence in zmogljivosti.

Po tem, ko je v začetku leta v veljavo stopil Akt o digitalnih storitvah, je prvega avgusta začel veljati akt o umetni inteligenci, katerega namen je spodbujati odgovoren razvoj in uvajanje umetne inteligence v EU in o katerem smo na teh straneh že podrobneje pisali. Uveljavljanje posameznih obveznosti podjetij, ki jih zavezujejo določbe akta o umetni inteligenci, je sicer predmet prehodnega odbobja (od 6 do 24 mesecev), v katerem imajo podjetja čas, da se uskladijo z zahtevami akta o umetni inteligenci. V Sloveniji pričakujemo še sprejem zakona o implementaciji določb akta o umetni inteligenci, ki bo med drugim podrobneje določil pristojnosti regulatorjev na področju umetne inteligence. Časa je malo, zato je ključno, da se podjetja, ki uporabljajo sisteme umetne inteligence zmernega ali visokega tveganja, čim prej lotijo ocene tveganja, priprave splošnih aktov in nasploh prilagodijo svoje delovanje in organizacijo poslovnih in tehnoloških procesov.

Izjemen pomen digitalizacije je neizpodbiten

Poglejmo v bližnjo prihodnost. Uspešnost Slovenije in celotne EU je močno odvisna od enotnega, kompetentnega in inovativnega digitalnega okolja. Izjemen pomen digitalizacije za sodobno družbo je neizpodbiten, zato je Evropska komisija obdobje do leta 2030 razglasila za digitalno desetletje in za spodbujanje digitalizacije oblikovala vrsto razvojnih programov, čemur naj bi sledila tudi Slovenija s strategijo »Digitalna Slovenija 2030«. Prejšnja strategija je določala, da bo Slovenija do leta 2020 po indeksu digitalnega gospodarstva in družbe uvrščena med države s srednjo ali visoko uspešnostjo. Tega cilja nismo izpolnili. Slovenija je v zadnjih letih sicer napredovala nekaj mest na lestvici digitalne razvitosti, a še vedno ostajamo v povprečju Evropske unije, na nekaterih področjih pa izrazito zaostajamo. Pri razvoju slovenskega digitalnega ekosistema so bile ugotovljene številne razvojne pomanjkljivosti, dodatno pa jih je neusmiljeno razgalila epidemija in novi varnostni izzivi globalne geopolitike.

Strategija »Digitalna Slovenija 2030« (v nadaljevanju DSI2030) naj bi služila kot krovni okvir za digitalno preobrazbo naše države do leta 2030. DSI2030 upošteva ambicije in načela Evropske unje in naslavlja nekatera ključna področja digitalne preobrazbe, kot so kibernetska varnost, digitalna preobrazba gospodarstva, digitalne javne storitve, razvoj gigabitne infrastrukture, pot v pametno družbo 5.0, digitalne kompetence in vključenost, podporna okolja in zeleni prehod. V strategiji so opredeljene usmeritve in cilji z merljivimi kazalniki za odpravo največjih razvojnih vrzeli za hitrejši razvoj digitalne preobrazbe.

Povečanje digitalnih kompetenc v slovenski družbi

DSI2030 kot posebno pomembno področje izpostavlja uporabo slovenskega jezika in ohranjanja kulturne identitete ter predvideva povečanje digitalnih kompetenc v slovenski družbi. To lahko dosežemo le z večjim poudarkom na kompetencah v izobraževalnem sistemu ter z razvojem programov za usposabljanje in prekvalifikacijo delavcev, ki želijo izboljšati svoje digitalne veščine. Na tem mestu je posebej potrebno izpostaviti nujnost konkretnih ukrepov za vseživljenjsko pridobivanje digitalnih znanj v formalnem in neformalnem izobraževalnem sistemu. Izvajanje pouka računalništva in informatike v osnovnem in srednjem šolstvu mora biti absolutna prioriteta. Brez digitalno suverenih končnih uporabnikov in njihove vpetosti v sodobne družbene tokove ni digitalne družbe. Prednosti digitalizacije morajo biti sposobni izkoristiti vsi državljani.

DSI2030 predvideva tudi podporo domačih in evropskih razvojnih rešitev na področju digitalnih oglaševalskih platform, spletnega oglaševanja, sistemov za varovanje in zakonito obdelavo osebnih podatkov. Naslavlja tudi vse bolj pereče področje kibernetske varnosti in dostopa podjetij in javnega sektorja do najnovejših tehnologij in rešitev za varovanje podatkov in zaščito pred kibernetskimi napadi. Ta cilj lahko podjetniški in javni sektor doseže le z večjim vlaganjem v raziskave in razvoj ter pospešeno podporo podjetjem in organizacijam pri prilagajanju novim standardom in regulativam na področju kibernetske varnosti. Na tem področju lahko pričakujemo izdatno finančno podporo podjetjem iz naslova sredstev za okrevanje in odpornost ter drugih virov, kar predstavlja veliko poslovno priložnost za slovenska IKT podjetja.

Ambicioznejšo digitalno Slovenijo bomo dosegli le z vlaganji v neodvisno tehnološko infrastrukturo, suvereno in obenem v globalne tokove povezano podatkovno ekonomijo, zagotavljanjem kibernetske varnosti in najvišjih standardov varovanja zasebnosti uporabnikov spleta. Nenazadnje, bliskovit vzpon umetne inteligence, kjer je slovensko znanje pionirsko na globalni ravni, prinaša našim podjetjem številne razvojne in poslovne priložnosti.

Prihajajo intenzivni meseci na evropskem in slovenskem digitalnem parketu.


Prijavi napako v članku


Kaj berejo drugi?

Partnerji Računalniških novic Prikaži vse

4WEB d.o.o.

Brodišče 7a, 1236 Trzin, Tel: 01 512 80 55
O agenciji 4WEB Digitalna agencija 4WEB obstaja že 20 let in v tem času so ustvarili že mnogo uspešnih spletnih strani, spletnih trgovin in različnih aplikacij. Odlikujeta ... Več
Zlati partner

STRIM PLUS d.o.o.

Cesta dveh cesarjev 393, 1000 Ljubljana, Tel: 05 907 52 00
Strim plus d.o.o. sestavlja dinamična ekipa, ki se ukvarja s tremi segmenti poslovanja v prehodu od papirnate sedanjosti v digitalno prihodnost. Foto: Freepik Pametni zasloni Potrebujete ... Več
Zlati partner

Crayon

Šmartinska cesta 106, 1000 Ljubljana, Tel: 0597 87 142
Crayon je globalno podjetje, ki svojim strankam pomaga zgraditi komercialne in tehnične temelje za uspešno digitalno transformacijo v oblak. Ponujamo celovite IT rešitve migracij ... Več

PROLON d.o.o.

Rogaška cesta 27, 3240 Šmarje pri Jelšah, Tel: 041 364 535
Podjetje Prolon v Šmarju pri Jelšah je najbolj poznan s trgovino in poslovalnico Telekoma, a to še zdaleč ni njihov edini projekt. Že tri leta uspešno vodijo grafični studio ... Več