Test Huawei Pura 70 Pro – lahko se uporablja Google brez vednosti fevdnega gospoda

V Sloveniji je za zdaj na voljo samo Pro različica, nimamo še potrjenih podatkov, ali bo prišla še kakšna različica. Zagotovo ste opazili tudi nove ime telefonov. Sprememba je del celostnega preoblikovanja serije P, na katero smo bili vajeni v preteklosti. Huawei P60 je torej zadnja serija s tem imenom, odslej se bomo morali navaditi na Puro, kar v španskem jeziku pomeni »nedolžen ali lep«. Preoblikovali pa niso samo imena, ampak tudi izgled, čip, kamere, operacijski sistem in še marsikaj drugega. Čakalo me je kar nekaj testiranja in prišel sem do kar nekaj zanimivih zaključkov.

Tokrat bo test malce drugačen. Začel bom z najbolj perečo temo, Googlom, nato se bom lotil novega čipa Kirin, šele nato kamere in dizajna. Zakaj, vam bo takoj jasno. Lahko pa si preberete tudi test Huawei Pura 70 Ultra.

Prednosti	Slabosti
Elegantna oblika	Oglasi in veliko programske navlake
Vrhunski zaslon	Kirin procesor zaostaja vsaj dve generaciji za konkurenco
Dobre kamere	Slabša dolgoročna podpora
Portretna in makro fotografiji sta vrhunski	Google je še vedno težava, a manj kot prej
Zelo dobra baterija in izjemno hitro polnjenje	Ni podpore za 5G omrežje

Huawei Pura 70 Pro cena v Sloveniji?

• Huawei Pura 70 Pro 12GB/512GB: 1199 € + darilo slušalke FreeBuds Pro 3 (samo pri nakupih v prosti prodaji)

Prodaja se začne 27. 5.

Huawei Pura 70 Pro – Google je prisoten, vendar tako kot doslej ne v klasični obliki

Telefoni Huawei Pura 70 so bili na Kitajskem razprodani v nekaj minutah, dolgih čakalnih vrst v Sloveniji ni za pričakovati, ne zaradi tega, ker telefoni ne bi bili enakovredni ostalim, ampak kot zadnja leta zaradi odsotnosti Googla. Če ste prebrali vsaj enega izmed mojih prejšnjih testov Huawei telefonov, ste vedeli, da je bil dostop do Google aplikacij mogoč z rešitvami, kot so microG, GBox, GSpace, Lighthouse, VMOS, Googlefier in podobno.

Dobro leto in pol uporabljam Huawei Mate 50 Pro, zato imam kar nekaj izkušenj, kako deluje Huawei telefon oziroma kaj moraš narediti, da določene aplikacije začnejo delati.

GBox in Gspace ustvarita virtualno okolje, kjer je identiteta Huawei telefona zamaskirana pred Googlom in v večini primerov lahko normalno nalagamo aplikacije iz Google trgovine. Poudarek je na »v večini primerov«, ker se še vedno zgodi, da bodo nekatere aplikacije zaznale, da je nekaj narobe.

Aplikacija ali bolje rečeno knjižnica microG obstaja že kar nekaj časa, verjamem pa, da je v zadnjem času eksplodirala v priljubljenosti. Ne zaradi Huaweia, ampak zaradi agresivne politike YouTuba s prikazovanjem oglasov, kar je mnoge prisililo, da so našli alternativno rešitev za gledanje YouTuba brez oglasov, kjer pa je microG potreben za na primer prijavo v Googlov račun. Verjeli ali ne, kar nekaj uporabnikov se zavestno odloči odcepiti od Googlovih storitev, primarno zaradi zasebnosti. Ko želijo dostopati do Googlovih aplikacij, se poslužujejo pomoči knjižnice microG.

Kaj to pomeni za telefon Huawei Pura 70 Pro? Kaj uporabljam jaz?

Ker vsaka izmed naštetih rešitev ni univerzalen ključ do Googlovih storitev, uporabljam microG in Gspace/Gbox. Menjam med Gspace in GBox, pri slednjem sem večkrat naletel na težave z zagonom iger, zato mi je GSpace ljubši. microG uporabljam za prijavo v Chrome, Google Drive, Zemljevide in YouTube oziroma kjerkoli je potrebna prijava z Googlom. Zopet ni vedno vse gladko, lahko se zgodi, da se pri določeni storitvi ne bo želela vzpostaviti povezava z Googlom strežnikom. Običajno se reši z večkratnim poskusom prijave, drugače pa moraš »prčkati« po nastavitvah microG-ja.

Lahko se zgodi, da bosta microG in GSpace drugemu v napoti. Ko se to zgodi, moraš odstraniti microG in ga ponovno namestiti.

Preizkusil sem tudi Lighthouse, ki je v bistvu le preoblečen microG, ampak so mi razvijalci manj zaupljivi. VMOS je virtualni operacijski sistem, ki mi je delal le poredko, drugi so imeli z njim več uspeha. Ker gre za OS, ki deluje nad še enim OS-em, ne deluje tako hitro in trati dodatne sistemske vire.

Googlefier je bil nekoč najboljša rešitev. Ne bom se spuščal v podrobnosti, ampak za uporabo si moral najprej namestiti starejši sistem EMUI 10, kar je od modela Mate 50/P50 naprej nemogoče.

Torej, kombinacija microG/GSpace/GBox deluje dobro. Ni optimalno, ker moraš imeti nameščenih več rešitev, ampak ko imaš enkrat to urejeno, je izkušnja razmeroma neboleča.

Plačevanje je na tak način tudi oteženo. Če radi namenite svoj denar v trgovinah znotraj mobilnih iger, ki se zanašajo na Googlov strežnik, boste to morali narediti na drugem telefonu ali na računalniku.

Vse to je postranskega mnenja pri igrah, ki imajo svoje trgovine ločene od Googla, in ki omogočajo prijavo preko lastnih kanalov, kot na primer pri Genshin Impact ali Honkai: Star Rail.

Huawei AppGallery sem uporabil zgolj za namestitev banke in Revoluta. Več uporabljam Petal Search, ki ti predlaga aplikacije iz vseh tretjih trgovin.

microG integriran v trgovino Huawei AppGallery

EMUI 14.2, najnovejša različica Huaweievega sistema, je sedaj microG integrirala kar v njihovo trgovino Huawei AppGallery. To pomeni, da ko prvič namestiš eno izmed Googlovih aplikacij, na primer Chrome, dobiš obvestilo, da se bo namestil tudi microG. Povprečen uporabnik se niti ne bo zavedal, kaj je namestil oziroma kako pomembna je ta storitev. To je dobra poteza Huaweia, ker doslej si to moral storiti s »sideloadanjem« oziroma nameščanjem iz tretjih trgovin, GitHuba in podobno. S tem, da so namestitev poenostavili, so zelo olajšali delo povprečnemu uporabniku.

Kar pa ni takoj razvidno, je, da microG ne deluje vedno pri igrah, kjer se moraš prijaviti v Google račun, na primer Galaxy of Heroes, Marvel Strike Force in podobne igre. Vsak telefon mora prestati test integritete Play Integrity, kar zajema štiri nivoje: MEETS_BASIC_INTEGRITY, MEETS_STRONG_INTEGRITY, MEETS_DEVICE_INTEGRITY, MEETS_VIRTUAL_INTEGRITY. Presenetljivo je Google pri svojih aplikacijah zelo prizanesljiv, večinoma potrebuješ prestati le BASIC in DEVICE integriteto.

NetEase in Netmarble igre so po mojih izkušnjah glede tega zelo stroge. Zelo pozorne so tudi na podpis aplikacije, a več o tem morda raje drugič.

Večina aplikacij zahteva le DEVICE in BASIC integriteto, pri katerih microG, GSpace … z redkimi izjemami nimajo težav. Težava je pri STRONG integriteti, kjer omenjene rešitve lahko pogrnejo. Za zdaj sem na ta primer naletel enkrat ali dvakrat, zato za zdaj to še ni tako pereča težava. Kaj bo v prihodnosti, pa težko rečem.

V aplikacijah GSpace in GBox se boste morali navaditi tudi na oglase, razen če si boste nastavili DNS strežnik po meri, ki jih bo blokiral. Tudi v AppGallery so prisotni oglasi, kar se vsaj po mojem mnenju ne bi smelo dogajati, ker pokvari izkušnjo in prestiž telefona.

Še vedno sem mnenja, da bi bilo za uporabnike najboljša rešitev možnost odklepanja sistemskega zaganjalnika (angl. bootloader), enostavno »rootanje« ter namestitev ROM-a po meri. Na žalost to od modela Mate 50 naprej ni mogoče.

Čip Kirin 9010 omogoča osamosvojitev, ni pa na nivoju konkurence

Da je Huawei kljub blokadi in vsem omejitvam lahko proizvedel novo generacijo čipov Kirin, je hvale vredno. Huawei Pura 70 Pro ima vgrajen Kirin 9010 z grafičnim jedrom Maleoon 910, o katerem pa ne vemo veliko. Po zmogljivosti se Kirin 9010 uvršča nekje med čipoma Snapdragon 888 in 8 Gen 1, razlika je torej dva ali tri-generacijska, kar potrjujejo tudi moji testi in splošna izkušnja med testom.

TESTI

Učinkovitost je v redu, konkretnega pregrevanja med igranjem iger nisem zaznal. Med sintetičnimi testi je zmogljivost ostala na doslednem nivoju, ni bilo veliko padcev.

Kaj to pomeni za uporabnika? V dirki številk bo Kirin naslednja leta izgubljal, o tem ni dvoma. Če vam je to pomembno, potem Pura 70 Pro ne bo za vas. Vseeno pa lahko Kirin 9010 zažene vsako mobilno igro brez težav. Genshin Impact, Honkai: Star Rail, Call of Duty: Mobile so mi delovale brez težav pri najvišji ločljivosti. Če bi dlakocepil, bi rekel, da sem na trenutke zaznal manjša zatikanja, ko se je na zaslonu dogajalo preveč vsega naenkrat.

Uporaba emulatorjev je mogoča. Emulatorji za PlayStation 2 in starejše konzole delujejo dobro, enako kot na Snapdragon in MediaTek konkurenci. Igranje Switch iger vsaj v tem trenutku ni izvedljivo in tako bo po vsej verjetnosti ostalo tudi v prihodnje, ker dvomim, da se bodo pojavili gonilniki po meri za grafično jedro Maleoon.

RAM-a je dovolj (12 GB LPDDR5X), prav tako tudi prostora (512 GB), ki pa nima podpore za najnovejši standard UFS 4.0, ampak zgolj 3.1, torej je pogon počasnejši od konkurence. To se za zdaj ne opazi, v prihodnosti pa se bo naravna degradacija hitreje opazila na tem pogonu kot pa drugje.

Baterija (5050 mAh) se mi je dobro obnesla. Tudi pri bolj intenzivni rabi sem se zjutraj zbudil z dobrimi 35 %. Polnjenje je noro hitro, s 100 W boste v le nekaj minutah pripravljeni za celodnevno rabo. V nastavitvah si nastavite, da se polnjenje konča pri 90 % in si tako podaljšajte življenjsko dobo baterije. Polni se lahko tudi brezžično z 80 W.

Programska navlaka je problem, ni opaznejših novih funkcij

EMUI 14.2 (deluje na Androidu 12) ni večja nadgradnja, razlike so bolj površinske, z izjemo omenjenega microG-ja. Omeniti moram tudi zelo veliko navlake, ki je sprva prisotno na telefonu. Ob prvi vzpostavitvi vam sistem takoj želi predlagati, da namestite kup nepotrebnih aplikacij. To seveda lahko zavrneš, potem pa te na namizju pričakajo tri ali štiri mape, ki so zopet polne s predlaganimi aplikacijami, kot na primer nek čudni Messanger (ni tipkarska napaka) in še več podobnih. Niso nameščene, ampak vseeno jih moraš ročno odstraniti, kar je nadležno. Kar je čudno, je, da če si v nastavitvah nastaviš, da želiš imeti aplikacije v predalu, te mape s predlogi izginejo.

Posodobitev na EMUI 14 na mojem telefonu (Mate 50 Pro) še ni možna. Uradnih podatkov nimam, sem pa zasledil, da bi jo lahko dobil v začetku junija. Vseeno pa lahko rečem, da ima Huawei slabšo podporo kot rivali. Varnostni popravki so na voljo vsak mesec, večje nadgradnje pa v zadnjem letu in pol nisem dobil.

Kamere, kot vedno, dobre, še posebej pri portretih in makro slikah

• 50 MP glavna kamera (f/1,4-4,0), 25 mm, OIS
• 48 MP telefoto (f/2,1), 93 mm, OIS in 3,5x optična povečava
• 12,5 MP ultraširoka (f/2,2), 13 mm
• 13 MP sprednja kamera (f/2,4)

Huawei me je vedno navduševal na področju kamer. Huawei Mate 50 Pro se še danes lahko kosa z velikani, še posebej, ko pade mrk. In v večini primerov sem bil zadovoljen, moram pa priznati, da sem pričakoval več.

Ne morem prehvaliti, kako dobro izpadejo portretne fotografije, tudi potem, ko si jih ogledaš na večjem zaslonu. Bokeh učinek zamegljenosti je zelo naraven, zaznavanje pravega motiva pa popolno. Ostrina je na zelo visokem nivoju, podrobnosti pa so izjemne. Skratka, partner/ka bo vedno nasmejana po ogledu fotografij.

Tudi makro fotografiranje je nekaj izjemnega. Priznam, da je bilo to doslej zame bolj mrtvo področje, Huawei Pura 70 Pro pa je to spremenila. Super makro, kot je poimenovan ta način fotografiranja, lahko dostavi res osupljive posnetke, polne podrobnosti, z ostrimi motivi in skorajda nič šuma.

GALERIJA

Preden začnem iskati iglo v senu, lahko rečem, da so kamere na splošno zelo dobre, pričakovano, saj gre za premijski telefon. Kar sem pa opazil, da je bila na primer glavna kamera za odtenek slabša pri kontrastih, spopadanju s svetlobo ponoči, barve so se trudile biti realistične, pa jim to ni vedno uspelo. Z ostrino nisem imel težav in zgodba je tudi povsem drugačna, ko se začneš ročno poigravati z nastavitvami, a kot »point & shoot« kamera (nameri in slikaj) je bila slabša od trenutne konkurence (Galaxy S24, Xiaomi 14, Honor Magic6 …).

Video gre do 4K in 60 fps, 8K snemanja ni, kar bo razžalostilo zgolj najbolj zagrizene uporabnike. Kakovost videa je dobra, ponoči sem zasledil, da se dokaj hitro pojavi šum, s stabilizacijo pa sem bil zadovoljen. 

Pri povečavi sem tudi pričakoval več. 3,5-kratna optika se dobro obnese, tam do nekje 5x se tudi digitalna povečava obnese razmeroma dobro, kaj več pa nisem prakticiral, ker mi fotografije niso izpadle dobro.

Sprednja kamera mi je morda le za odtenek nad povprečjem. Za vloganje je ne bi uporabil, za občasen selfie in video klice pa bi bila zadosti.

Huawei Pura 70 Pro – fantastičen OLED zaslon in privlačna oblika

6,8 palcev odlične OLED panele, ki se lahko osvežuje med 1 in 120 Hz, 2500 nitov najvišje svetilnosti, visoka ločljivost 1260 x 2844 s slikovno gostoto 460 ppi in najnovejšo zaščito Kunlun Glass 2. Značilnosti, zaradi katerih je uporaba telefona zelo prijetna, gladka in brezhibna, ne glede na to, ali sem igral igre, gledal YouTube ali pa bral stripe.

Čeprav v zadnjem tednu ni bilo tako močnega sonca, glede na pretekle izkušnje jasnost na močni dnevni svetlobi ne bi smela biti pomislek.

Prevetrili so tudi obliko. Zaslon je še vedno ukrivljen, na zadnji strani so pa popolnoma preoblikovali ogrodje kamer. Mene spominja na igračo »fidget spinner«, a mi je kljub temu (sploh v beli barvi) splošen videz zelo eleganten.

Nakup bo težka odločitev

Kar bom rekel, ne bo presenetilo nikogar, tudi Huawei se zaveda tega. Nakup telefona Huawei Pura 70 Pro oziroma kateregakoli Huawei telefona je še vedno težka odločitev. Pohvalim lahko zelo dober zaslon, elegantno obliko in odločitev, da so telefone začeli oskrbovati z lastnimi čipi, kljub zavedanju, da bodo še nekaj časa v zaostanku. Strogo po številkah zaostajajo, a zmogljivost za vsakdanje naloge bo več kot zadostna.

Kamere so dobre, me pa zanima, koliko boljše so pri Huawei Pura 70 Ultra, ki zaseda prvo mesto na lestvici DXOMARK. Užival sem pri portretih in makro fotografiranju. Kar nekaj fotografij si bom shranil v zaseben album.

Potem pa še programska plat. Grajam podporo, ki ni tako dosledna kot pri ostalih. O Googlu sem se pa toliko razpisal, da lahko sami presodite, ali vam je to ovira ali ne.

Pri meni so Huawei telefoni vedno v ožjem izboru, kljub težavam z Googlom. Presenetljivo je, kako hitro se navadiš na njegovo odsotnost, še bolj pa, da večino Google aplikacij niti ne potrebujem ali pa obstajajo alternative.