Roboti bodo do leta 2030 nadomestili 20 milijonov delovnih mest v proizvodnji

Po podatkih raziskave Oxford Economics naj bi roboti do leta 2030 po vsem svetu nadomestili do 20 milijonov delovnih mest v proizvodnji. Vsi tisti, katerih delovna mesta so ogrožena, bodo po vsej verjetnosti ugotovili, da so primerljiva delovna mesta v storitvenem sektorju prav tako v večji meri avtomatizirana. Oxford Economics k temu dodaja še to, da pričakujejo, da bo avtomatizacija poleg tega prinesla gospodarsko rast. Gre torej za dve kontradiktorni izjavi, vendar sta obe povsem uresničljivi.

Vstaja robotov

Rezultati raziskave pravijo, da vsak novi industrijski robot »izbriše« 1,6 proizvodnega delovnega mesta. Seveda so pod največjim pritiskom nizkokvalificirana delovna mesta. »Področja, kjer imajo zaposleni nižjo stopnjo izobrazbe in veščin, so sicer že tako ali tako podvržena višjim stopnjam brezposelnosti in slabšemu ekonomskemu položaju, poleg tega pa so bolj podvržena tveganju pred izgubo službe zaradi prihoda robotov«, pravijo na Oxford Economics.

Problem se pojavi tudi takrat, ko delavci, ki prenehajo z delom v proizvodnji, dobijo nove zaposlitve v transportu, gradbeništvu, vzdrževanju in administraciji – ravno ta delovna mesta v storitvenem sektorju so prav tako na pragu avtomatizacije, kar pomeni, da ti zaposleni zgolj prelagajo prihod robotov in avtomatizacije, s tem pa končno fazo, ki zna biti izguba službe.

V povprečju, vsak dodatni robot, ki začne delovati v nizko kvalificiranih poklicih, potencialno nadomesti 2-krat več delovnih mest kot v sektorjih z delovnimi mesti z višje kvalificiranimi delavci. Vse to vpliva na povečanje ekonomske neenakosti in politične polarizacije, ki v večini držav po svetu raste. To je trenutno sicer problem, s katerim se ukvarja le peščica držav, vendar že v priloženi tabeli lahko vidimo, da hitrost rasti robotov narašča, s čimer bo dotični problem zgolj pridobival na razsežnosti.

Do zdaj smo se lahko soočili z marsikatero napovedjo, ki je napovedovala, da bodo roboti nadomestili vsa delovna mesta, od delavcev v tovarnah, novinarjev, nekateri strokovnjaki pa so pred avtomatizacijo celo svarili t.i. »bele ovratnike«. Ne glede na to, zadnja raziskava Oxford Economics daje več optimizma, saj se dotika tudi produktivnostnih prednosti, ki jih prinaša avtomatizacija. To pomeni, da zadnji kazalci kažejo, da bi lahko avtomatizacija dejansko prinesla precej koristi in ne samo slabe stvari, kakor se v tem trenutku zdi.

Roboti bi lahko nadomestili cele vojske delavcev

Kljub temu, da avtomatizacija prihaja poleg proizvodnje še v storitveni sektor, raziskava potrjuje, da bo prihod robotov še vedno imel največji vpliv na delavce v tovarnah. Tukaj ciljamo predvsem na Kitajsko, kjer napovedi kažejo, da bi lahko roboti zamenjali cele vojske delavcev. Ta podatek je sicer pričakovan, kajti Kitajska je znana po tem, da ima poleg ogromne količine nizko kvalificirane delovne sile velik potencial na področju robotike.

Področja, ki so v nevarnosti v storitvenem sektorju, so znotraj industrij kot je transport ali gradbeništvo. Recimo pravo in novinarstvo nista tako ogroženi, kajti prvi dve vsebujeta več zaposlenih, ki so nižje kvalificirani. Tukaj se zaposluje tudi več tistih, ki so prišli iz proizvodnih delovnih mest. Potencial za uvedbo avtomatizacije je praktično v vseh sektorjih industrije, so pa razlike med njimi zares ogromne.

Glavni izziv, s katerim se trenutno morajo soočiti vlade po vsem svetu je, kako zagotoviti, da roboti dejansko prinesejo vse obljubljene prednosti, ob tem pa ne smejo povzročiti takšnih in drugačnih slabosti v družbi. Tukaj seveda govorimo o večanju razlik med ljudmi itd. To je seveda precej lažje govoriti in napisati na papir kot dejansko udejanjiti, vendar države po svetu že pišejo strategije, kako učinkovito in karseda pametno izkoristiti potencial avtomatizacije in robotizacije industrij.

Oxford Economics je med drugim prišel do sicer logične ugotovitve, in sicer bolj kot je delo ponavljajoče, večje je tveganje za to, da delovno mesto nadomesti stroj ali robot. »Vsa delovna mesta, ki od zaposlenih zahtevajo več sočutja, kreativnosti ali socialne inteligence, bodo še dolga leta izvajali ljudje«, ugotavljajo pri Oxford Economics. Raziskovalci, ki so bili del zadnje raziskave, so dobili prav posebno nalogo, in sicer so pri regulatorjih, poslovnežih, delavcih in učiteljih vzpodbujali razmišljanje o tem, kako razviti specifične veščine zaposlenih, ki bodo morali biti prilagojeni na vedno hitrejši prehod na avtomatizacijo. Eden ključnih dejavnikov bo torej preskok v samem razmišljanju ljudi in predvsem odločevalcev v podjetjih, organizacijah in vladnih institucijah. Od njih je odvisna prihodnost milijonov ljudi in oni so tisti, ki bodo na koncu odgovorni za to, ali bo prehod na avtomatizacijo uspešen.

Napovedi so precej agresivne

Po zadnjih podatkih bi naj robotizacija od leta 2000 nadomestila 1,7 milijona proizvodnih delovnih mest. Od tega jih je približno 400.000 v Evropi, 260.000 v ZDA in več kot 550.000 na Kitajskem. Oxford Economics napoveduje, da bo Kitajska tista, ki bo doživela najbolj masoven prehod na avtomatizacijo, saj naj bi do leta 2030 začelo delovati 14 milijonov industrijskih robotov. Tudi drugod bi lahko službo izgubilo na tisoče zaposlenih.

Na drugi strani pa ne smemo pozabiti ne prej omenjene prednosti, ki jih prinaša robotizacija. Če bo prišlo do 30-odstotnega povečanja uporabe robotov po svetu, bi naj to ustvarilo dodatnih 5 bilijonov ameriških dolarjev BDP-ja. Oxford Economics je zaključil z mislijo, da bodo nova delovna mesta nastajala z enako hitrostjo kot so bila uničena. To nikakor ne pomirja na tisoče delavcev po svetu, ki vsakodnevno berejo o tem, kako blizu so roboti in kako hitro se lahko zgodi, da bodo ostali brez dela. Kljub temu, da tehnologija ne bo ustavila svoje poti zaradi nekaj milijonov delavcev, bi morda ne bi bilo slabo razmisliti o določenih alternativah, ki bi ponudile možnost ravno tem delavcem, ki so v nevarnosti pred izgubo službe.