Zakaj se Združene države bojijo Huaweia?

Po propadu trgovinskih pogajanj med Kitajsko in ZDA je bil Huawei uvrščen na seznam podjetji, za katera morajo ameriška dobiti dovoljenje ameriške vlade, če želijo poslovati z njimi. Videti je, kot da trgovinska vojna postaja vse bolj »vroča«. Kakšni pa so razlogi zanjo, kako se bo razvijala in kako lahko vpliva na Evropo?

Namen trgovinske vojne je ohraniti unipolarno ureditev sveta

Od leta 1894, ko je bil ameriški bruto družbeni dohodek (BDP) prvič najvišji na svetu, se Združene države trudijo omejiti napredek držav, ki bi lahko kakorkoli ogrozile njihov gospodarski primat. Po koncu druge svetovno vojne so sprožile hladno vojno s Sovjetsko zvezo, gospodarski in politični pritisk pa velja za enega od vzrokov njenega propada. Ko je bil svet leta 1980 priča hitremu napredku Japonske, je bila država prisiljena v sprejetje sporazuma Plaza Accord, katerega posledica je bila dvig vrednosti japonskega jena, država pa se je ujela v izgubljeno desetletje slabe gospodarske rasti. Glede na poročilo mednarodnega denarnega sklada (IMF) je Kitajsko gospodarstvo preseglo dve tretjini ameriškega, letošnje poročilo ameriške banke Standard Chartered Bank pa napoveduje, da bo leta 2020 Kitajska prehitela ZDA kot največje svetovno gospodarstvo.

Če Združene države ne bodo ovirale kitajske znanosti in tehnološke industrije, jo bo Kitajska postopoma prehitela. To je pravi razlog trgovinske vojne, ki so jo ZDA sprožile proti Kitajski. Ne gre zgolj za nerazumevanje med dvema državama na področju trgovine in tehnologij, temveč težnja Amerike po ohranitvi unipolarne ureditve sveta. Oziroma ambicije Amerike, da še naprej nadzira svet.

ZDA želi omejiti Huawei, zaradi zmogljivosti raziskav in razvoja (R&D)

Konec maja je ameriški predsednik dejal, »Huawei je zelo nevaren«. Česa je Ameriko strah? Čemu zlorabljajo moč države, da omejijo eno podjetje? Glavni razlog so morda velika vlaganja v raziskave in razvoj. Morda se ZDA boji hitrega napredka Huaweia oziroma ne morejo sprejeti, da bi kakšno tuje tehnološko podjetje postalo tako dobra, kot so ameriška.

Huawei je eno izmed vodilnih kitajskih tehnoloških podjetij ter je odraz odličnosti kitajske znanosti in tehnologij. Deluje v več kot 170 državah sveta, naprave in storitve pa nudi 3 milijardam uporabnikov. Lani je imelo priznanih 5404 patentov in se zavihtelo na prvo mesto podjetji iz vsega sveta, prodali so 200 milijonov pametnih telefonov ter zabeležili prihodek v višini 100 milijard dolarjev. Moč blagovne znamke Huawei pa je Interbrand Global uvrstil na 68. mesto.

Podjetje za tržne raziskave Counterpoint je maja letos izdala poročilo o evropskem trgu pametnih telefonov. To je pokazalo, da se je trg v kratkem času zelo spremenil. Tržni delež Huaweia je namreč poskočil iz 15 na 26 odstotkov, prehitel je Apple na drugem mestu ter zmanjšal vrzel za podjetjem Samsung na prvem.

V Evropi pa se je Huawei na lestvici naložb v raziskave in razvoj med 2500 držav iz celega sveta uvrstil na peto mesto z dobrimi 11 milijardami evrov. To je več, kot vlagata Apple ali Intel.

Strategija Huawei: leta priprav in vlaganj v raziskave in razvoj

Ker napetost med Kitajsko in ZDA še naprej narašča, trgovinska vojna pa stopnjuje, velja Huawei za pogajalski »čip«, ki lahko prisili Kitajsko v kompromise. Žal pa to tudi pomeni, da je podjetje postalo prva večja žrtev vojne. CNN je namreč poročal, da je Huawei drugi največji izdelovalec pametnih telefonov, katerega telefone uporabniki pogosto hvalijo zaradi vrhunskih zmogljivosti, fotografske odličnosti in primernih cen. Podjetje želi postati največji izdelovalec pametnih telefonov in voditi izgradnjo naslednje generacije mobilnih omrežij (5G). Načrti pa so zdaj negotovi zaradi ameriških administrativnih ovir, s katerim se mora soočati.

Ustanovitelj podjetja Ren Zhengfei je v nedavnem intervjuju dejal, »Trenutne odličitve ameriških politikov podcenjuje našo moč.« Njegova izjava stoji na trdnih temeljih. Huawei je lani v raziskave in razvoj vložil 4,8 milijarde dolarjev in usposobil 700 matematikov, 800 fizikov, več kot 120 kemikov, 6000 strokovnjakov za temeljne raziskave in 60 tisoč inženirjev. Poleg tega pa so iz podjetja sporočili, da so predvideli možnost sedanjih razmer ter se nanje pripravili. Lastni čipi za pametne telefone in naprave za omrežje bodo postopoma zamenjali ameriške izdelke. Že nekaj časa pa razvijajo tudi svoj operacijski sistem, na katerem bodo aplikacije za Android delovale tudi do 60 odstotkov bolje.

Predsednik Huaweia Guo Ping je lani na tiskovni konferenci napovedal zmanjšanje denarnega toka za približno 3,1 milijarde dolarjev. Denar je bil namenjen raziskavam in razvoju in za oblikovanje rezerv za primere negotovosti. Huawei ima zato dovolj zalog nezamenljivih ameriških polprevodniških komponent za 6 do 12 mesecev, zaloge nekritičnih delov pa zadostujejo za 3 mesece. Pomembno pa tudi je, da na telefone, ki so pri uporabnikih ali v prodaji, omejitve ameriških podjetij oziroma preklic licenc ne vpliva.

Pospešen razvoj Huaweia in pomoč Evropejcem

Huawei je bil proti svoji volji vključen v trgovinsko vojno kot talec v boju med dvema velesilama.

Na spletnem portalu JakartaPost so zapisali: »Kratkoročni učinek na ameriška in kitajska podjetja bo neizogibno negativen.« Ustanovitelj in analitik pri podjetju Endpoint Technologies Associates Roger Kay je podobnega mnenja. »Prepoved bo verjetno pospešila prizadevanja Huaweia in drugih kitajskih podjetij za razvoj lasnih procesorjev in drugih elektronskih komponent. Zato dolgoročno ne bodo potrebovala ameriških dobaviteljev.« Jasen je tudi Bob O’Donnel predsednik in glavni analitik svetovalnega podjetja Technalysis Research. »Večja grožnja je, da Huawei in druga kitajska podjetja pospešijo razvoj programske in strojne opreme, kar jim bo omogočilo otresti se vpliva ameriške Silicijeve doline. Vprašanje je tudi, ali bo vse skupaj prisililo Huawei, da razvije tretji mobilni ekosistem? Kitajska namreč že razvija tehnološko infrastrukturo, to pa pelje v vzporedni nacionalni internet, kar je velika stvar.«

Predstavniki podjetja Huawei vse skozi poudarjajo, da verjame v prihodnost. Več let so razvijali čipe in sisteme, ki jih lahko hitro tudi uporabijo. V pomoč pri sledenju vodilnega položaja na globalnih trgih jim je velik domači trg, globalni ugled Huaweia ter velika vlaganja v raziskave in razvoj.

Spor med kitajsko in ameriško tehnološko industrijo pa je koristen tudi za Evropo. Zaradi šibke tehnološke in internetne industrije trg monopolizirajo ameriška podjetja. Evropa zato uvaja stroge zakone, s katerimi želi omogočiti enakovredno tržno tekmovanje svojim podjetjem. Maja je bila uvedena protimonopolna preiskava Appla zaradi pritožbe evropskega ponudnika pretočne glasbe Spotify z zagroženo globo v višini 26,6 milijarde evrov. Leta 2017 pa je bil z globo v višini 2,42 milijarde evre kaznovan Google zaradi kršenja pravil o konkurenci. Če se bodo Huawei in druga kitajska tehnološka podjetja osamosvojila ameriških dobaviteljev, bo to pomagalo tudi Evropejcem. Lažje tekmovanje z Združenimi državami pa bo zagotovilo večjo izbiro, nižje cene in boljše storitve za evropske potrošnike.