Leteči taksiji? Uber in NASA skupaj proti visokoletečemu cilju

Uber je naredil velik korak k uresničitvi svojega cilj, in sicer so to leteči avtomobili. V sredo je naznanil, da bo združil moči z agencijo NASA in skupaj bi naj do leta 2020 zgradili floto letečih taksijev. Kljub temu, da se morda komu zdi, da je kombinacija Uberja, transportnega podjetja in ameriške vesoljske agencije NASA čudna izbira, je ta nujna, če Uber do leta 2020 želi poleteti v zrak. Jeff Holden, produktni vodja pri Uberju razlaga: “Dogovor, katerega smo sklenili z NASO, temelji predvsem na kolaboraciji pri menedžemntu zračnega prometa”. Zavedati se moramo, da na nizki zračni višini leti ogromno vozil in ravno zato je ta kolaboracija nujna, saj je to edini način, kako nadzorovati zračni prostor.

Uber je med drugim tudi naznanil, da bo Los Angeles drugo mesto v ZDA, ki bo deležno testiranja storitve uberAIR. Dubaj bo po vseh informacijah prvo globalno mesto/država, ki bo ponujala leteče taksije. Do takrat je še daleč, vendar sta Dubaj in Los Angeles zagotovo primerni mesti, kjer bi testiranje lahko uspelo.

Holden pričakuje prve testne vožnje leta 2020, medtem ko pričakuje prvo komercialno rabo letečih taksijev že leta 2023. To je 5 let pred Olimpijskimi igrami v Los Angelesu, kjer bi storitev uberAIR lahko doživela svoj vrhunec, kot glavni način prevoza tekmovalcev. Uber ima ta dogodek vseskozi v mislih, saj si želijo medijskega uspeha takoj na začetku.

Uberjeva zračna iniciativa je bila prvič naznanjena lanskega oktobra, ko so obljubili, da bodo enkrat za vselej končali z neskončnimi vrstami v večjih mestih. Ljudjem so obljubili zračna plovila na dosegu “gumba”. V primeru Los Angelesa ima Uber 20 strateško izbranih lokacij po vsem mestu, da bi zgradili Uberjevo omrežje. Ideja je zgraditi omrežje vertikalnih vzletališč in pristajališč, ki bi močno pripomogle k zmanjšanju gneč v središčih mest. Poleg tega, da bi Uberjevi leteči taksiji zmanjšali količino prometa v velemestih, bi seveda vse skupaj pripomoglo k čistejšemu zraku.

Uber je v predstavitvenem videu, ki je bil objavljen v sredo, pokazal, da bi njihova storitev v bistvu delovala kot rezervacije sedežev na letalih, ki bi v tem primeru vzletale in pristajale vertikalno. Holden je še dodal, da so leteči taksiji zagotovo zelo inspiracijski način transporta – pritisneš na gumb, poletiš na drugo stran mesta in pristaneš. Če bo šlo vse po načrtih, bo uberAIR tudi ekonomična storitve. Potovanje med San Franciscom in San Josejem, ki normalno traja dve uri med največjo gnečo, stane okrog 111 ameriških dolarjev in bi trajalo vsega 15 minut. Ta ista pot bi z uberAIR-om stala 129 ameriških dolarjev, medtem ko bi cena sčasoma padla na $43 in na dolgi rok celo na $20.

Holden je prepričan, da se Uber lahko drži začrtane časovnice. Ko bodo ljudje enkrat končno v zraku, Holden upa, da bodo dojeli letečo izkušnjo kot popolnoma revolucionarno. “Ljudje bodo potovali iz točke A v točko B izjemno hitro”, dodaja Holden. Ne gre pa samo za vprašanje transporta, temveč tudi za vprašanje cene. Uber si želi, da bi ljudje njihovo storitev uporabljali na dnevni ravni, saj ciljajo na cenovno zelo dostopno ponudbo. Če bo temu res tako, da bo lahko vsak posameznik na dnevni ravni uporabljal leteči taksi, ki se sicer sliši zelo luksuzno, bomo verjetno videli zelo kmalu.

Medtem, ko Uber leti, Elon Musk razmišlja bolj “prizemljeno”

Boring Company, ki je najprej zaživelo kot Muskova ideja na Twitterju, je naredila prvi večji premik na prvem tunelu. Prejšnji mesec je glavni izvršni direktor Tesle in podjetja SpaceX, pokazal prvo pravo fotografijo tunela pod Los Angelesom. Vidimo lahko torej dva popolnoma drugačna in nasprotujoča si pogleda na prihodnost transporta in zanimivo bo pogledati, kateri pristop bo uspešnejši.

Musk je glede gradnje prvega tunela pod Los Angelesom zelo optimističen, namreč pričakuje, da bi lahko tunel v celoti bil zgrajen v letu ali nekaj več. Na način, na katerega Musk vidi prihodnost, bi lahko ljudje in avtomobili potovali skozi omrežje tunelov podjetja Boring Company. Ti tuneli ležijo na električnih saneh, ki bi po raznih točkah po mestu pobirajo ljudi in avtomobile. Avtomobili bi potem bili prenešeni v posebna dvigala v tunelih, sani pa bi dosegle vrtoglave hitrosti do 300 km/h.