Želimo biti zgledno družbeno odgovorno podjetje

Družba SAP Slovenija je Zvezi prijateljev mladine Slovenije donirala sredstva v višini 4.500 evrov. Bon je predsedniku Zveze prijateljev mladine Slovenije Francu Hočevarju izročil predsednik SAP EMEA Franck Cohen, ki smo ga ob tej priložnosti povprašali o družbeni odgovornosti podjetja in drugih aktualnih zadevah iz poslovnega sveta.

Namen vašega obiska je tokrat povezan z dobrodelnostjo. Kako na podporo lokalnim skupnostim gledate v SAP, kaj vam pomeni donacija?
Slogan korporacije SAP »delovati bolje« (ang. Run better) izraža željo, da bi svet deloval bolje in mi stremimo k temu. Najprej seveda s poslovno programsko opremo, nato pa tudi z drugim delom in aktivnostmi. Želimo biti zgled v okoljih, kjer delujemo, zato prispevamo, kjer le moremo. Veliko poudarka dajemo trajnostnemu razvoju, ki vključuje tudi skupnost. Naši zaposleni denimo dobijo vsako leto en plačan dan, ki ga lahko povsem posvetijo aktivnostim s področja prostovoljstva. Tudi podeljena donacija Zvezi prijateljev mladine Slovenije je simbolična, a pomembna. Za nas so pomembne vse države, čeprav največ dobrodelnega dela ta hip opravimo v Afriki.

Koliko prostovoljcev imate v SAP in koliko ur letno namenijo pomoči skupnosti?
V SAP mesec oktober velja za mesec prostovoljstva. V regiji EMEA, ki jo vodim, je letos prostovoljne dejavnosti opravljalo kar 1.800 udeležencev programa, o dejanskih urah pa žal nimam podatka. Vem, da so številni med njimi pravi prostovoljci, ki skupnosti pomagajo celo leto. V Afriki denimo izvajamo vrsto mikroplačil, pri čemer podjetje doda prav toliko denarja, kot ga za različne oblike pomoči skupnosti namenijo zaposleni. Zaposleni v SAP Slovenija so letos urejali botanični vrt v Ljubljani.

Imate celo strategijo na področju družbene odgovornosti?

Drži, družba SAP je družbeno izredno odgovorno podjetje, saj je eno redkih, ki ima vpeljano strategijo na področju družbene odgovornosti in jo tudi uspešno izvaja. V SAP verjamemo, da morajo biti najprej izpolnjene osnovne potrebe članov družbe, šele nato se lahko javnost osredotoči na izobraževanje in inovacije. Zato podjetje in zaposleni z različnimi pomočmi družbi pomagamo do trajnostnega razvoja.

Posvetiva se še malce poslu. SAPjevo poslovanje v Sloveniji se močno opira na javni sektor, saj v zadnjih letih izvajate vrsto projektov in implementacij novih sistemov. Kaj boste počeli, ko se ti projekti zaključijo, ali pa če se vlada odloči zajeziti porabo za področje IKT?
Res je, v Sloveniji smo na področju rešitev za javni sektor v zadnjih treh letih hitro rasli. Verjamem pa, da lahko tudi v prihodnje še rastemo, ne zgolj na področju javnega sektorja, temveč tudi v gospodarstvu. Trg poslovne programske opreme sicer res postaja vse bolj zahteven, a imamo rešitve, v katere verjamemo, saj lahko izboljšajo poslovanje slehernega podjetja.

Skrbite za poslovanje regije Adriatic. Mar opazite kakšne razlike pri uporabi poslovne programske opreme v primerjavi z zahodno Evropo?

Razlike so predvsem v glavah ljudi, oni si mislijo, da so različni od vseh ostalih. Kar zadeva uporabo programske opreme v poslovnih okoljih pa večjih razlik ni. Podjetja se zavedajo, da jim sodobne rešitve lahko prinesejo konkurenčno prednost, da z njimi stvari delajo hitreje in bolje. Še največja razlika med zahodno in vzhodno Evropo je količina sredstev, ki se vlagajo v informatiko. Ker so na zahodu prej začeli z vlaganjem v poslovno programsko opremo, imajo denimo že par let sisteme, ki se na vzhodu šele uvajajo. A to je res groba generalizacija. V praksi je vse odvisno od posameznega podjetja, tudi v regiji Adriatic namreč delujejo podjetja, ki so v svoji dejavnosti vodilna v svetu.

SAP velja za enega velikanov v svetu poslovne programske opreme, v zadnjih letih ste tudi pridružili lepo število podjetij. Kako veliki pravzaprav ste?

Korporacija SAP je res pravi velikan. Glede pomembnosti naših rešitev za poslovni svet pa je dovolj zgovoren podatek že to, da na naših platformah delajo podjetja, ki ustvarijo 60 odstotkov svetovnega bruto družbenega proizvoda.