NTFS, FAT32, exFAT – datotečni sistemi in razlike med njimi

Kadar formatirate notranji ali zunanji disk, bliskovni pogon USB ali kartico SD, vam Windows omogoča izbiro med tremi različnimi datotečnimi sistemi: NTFS, FAT32 in exFAT. Če ne poznate razlike med njimi, z nami ostanite do konca, kajti Windows vam ne bo razložil, kako se datotečni sistemi razlikujejo med seboj.

Kaj sploh so datotečni sistemi?

Datotečni sistemi omogočajo organiziranje pogona. Določajo, kako so podatki shranjeni na disku in katere vrste informacij je mogoče priložiti datotekam (imena, dovoljenja, drugi atributi). Windows podpira tri različne datotečne sisteme. NTFS je najnovejši datotečni sistem, ki ga Windows privzeto uporablja za sistemski pogon in za večino neizmenljivih pogonov.

FAT32 je starejši datotečni sistem, ki ni tako učinkovit kot NTFS in razpolaga le z delčkom funkcij, ki so na voljo pri NTFS. Njegova prednost je, ironično, starost, kar mu omogoča, da je združljiv s širokim naborom naprav in operacijskih sistemov. exFAT je sodobna različica FAT32. Ni tako razširjen kot FAT32, ampak je vseeno kompatibilen z več napravami in sistemi kot NTFS.

NTFS, FAT32 in exFAT so Windows datotečni sistemi. Razumljivo je, da drugi operacijski sistemi preferirajo svoje datotečne sisteme. Nekateri operacijski sistemi pa poleg svojih (do neke mere) razumejo tudi datotečne sisteme drugih.

• Windows: FAT32, exFAT, NTFS
• macOS: HFS, HFS+, APFS
• Linux: ext4, XFS, JFS, btrfs, ZFS

Foto: Unsplash

Datotečni sistem NTFS – New Technology File System

NTFS je sodoben datotečni sistem (čeprav je izšel davnega leta 1993), ki je izredno priljubljen pri Windows operacijskih sistemih. Pri nameščanju Windowsa bo vaš pogon privzeto formatiran z datotečnim sistemom NTFS. Ta ima v teoriji omejitve glede velikosti datotek in particij, vendar so te tako velike (256 terabajtov), da nanje ne boste nikoli naleteli. NTFS je debitiral z operacijskim sistemom Windows NT, v splošni uporabi pa smo ga lahko videli pri izdaji Windows XP.

NT File System je opremljen s sodobnimi funkcijami, ki niso na voljo za FAT32 in exFAT. Podpira dovoljenja za datoteke, dnevnik sprememb, ki lahko pomaga hitro obnoviti napake v primeru zrušitve sistema, t. i. senčne kopije za varnostne kopije, šifriranje, omejitve diskovnih kvot, trde povezave in še več. Med njimi so za delovanje sistemskega pogona najbolj ključnega pomena dovoljenja za datoteke.

Vaša Windows sistemska particija mora biti NTFS. Če uporabljate še sekundarne pogone, za katere ste prepričani, da jih boste v večini primerov uporabljali v Windows okolju, tudi zanje uporabite NTFS.

NTFS datotečni sistem ima tudi svoje pomanjkljivosti. Deloval bo z Windowsi vse do različice Windows XP, vendar je izredno omejen, kar se tiče združljivosti z drugimi operacijskimi sistemi. Na primer, Mac naprave privzeto lahko samo berejo NTFS pogone, pisanje ni mogoče. Nekatere Linux distribucije lahko omogočajo podporo za pisanje v NTFS, druge pa podpirajo samo branje. Sony igralne konzole ne podpirajo NTFS. Microsoftove konzole logično podpirajo NTFS, izjema je Xbox 360.

Glavne značilnosti NTFS

• Odpornost na napake: NTFS samodejno popravi datoteke v primeru izpada električne energije ali drugih napak.
• Varnost: NTFS omogoča nastavitev posebnih dovoljenj za lokalne datoteke.
• Stiskanje: NTFS omogoča individualno stiskanje datotek in map, brez upočasnitve sistema.

FAT32 – File Allocation Table 32

FAT32 je najstarejši od treh Windows datotečnih sistemov. V uporabi je bil že v dobi Windowsa 95, ko je nadomestil starejši FAT16 (ta je nadomestil FAT12, slednji pa FAT8), ki se je uporabljal v MS-DOS in Windows 3.

Status fosila FAT32 prinaša nekatere prednosti in slabosti. Zaradi svoje starosti je FAT32 standardiziran format in je združljiv s številnimi napravami. Bliskovni pogoni bodo pogosto formatirani s FAT32 za največjo združljivost ne le z računalniki, temveč tudi s konzolami in številnimi napravami, ki uporabljajo USB vhod.

Starost pa FAT32 tudi omejuje. Posamezne datoteke na FAT32 pogonu ne smejo biti večje od 4 GB. Za particijo se priporoča velikost do 2 TB, v teoriji so izvedljive velikosti tudi do 16 GB (pogoj: velikost gruče 64 KB).

FAT32 ne boste želeli uporabiti za notranje pogone. Ta datotečni sistem je dober za bliskovne pogone USB in druge zunanje medije. Za Windows sistemski pogon boste želeli NTFS, kajti FAT32 nima podpore za dovoljenja in drugih varnostnih funkcij. V vsakem primeru bo Windows zavrnil vašo željo, da bi pogon formatirali s FAT32.

Glavne značilnosti FAT32

• Združljivost: deluje z vsemi različicami Windows, Mac, Linux, z igralnimi konzolami, telefoni, kamerami in večino USB naprav.
• Velikost datoteke omejena na 4 GB.
• Datotečni sistem je primeren za izmenljive pogone, kjer je vsesplošna združljivost glavnega pomena.

exFAT – Extended File Allocation Table

Datotečni sistem exFAT je bil predstavljen leta 2006 in dodan starejšim Windows različicam. exFAT je bil optimiziran za bliskovne pogone, vendar brez dodatnih funkcij NTFS in velikostnih omejitev, tako kot pri FAT32.

exFAT torej dovoljuje shranjevanje datotek, večjih od 4 GB. Podobno kot NTFS, obstajajo omejitve za velikost posameznih datotek, vendar so dosegljive le teoretično. exFAT je prav tako bolj vsesplošno združljiv kot NTFS, vendar manj kot starejši FAT32.

macOS sistemi vključujejo samo podporo za branje NTFS pogonov, pri exFAT pogonih pa je mogoče tako branje kot tudi zapisovanje. Do pogonov exFAT je v določenih sistemih Linux mogoče dostopati s pomočjo ustrezne programske opreme, novejši pa imajo za exFAT že privzeto podporo.

Katere novejše naprave podpirajo exFAT? PlayStation 4 in 5 ga podpirata, PlayStation 3 pa ne. Xbox Series X/S in Xbox One podpirajo exFAT, starejši Xbox 360 ne.

Glavne značilnost exFAT

• Obnovitev izbrisanih datotek po nenamernem izbrisu.
• Shranjevanje datotek, večjih od 4 GB.
• Dobra združljivost z napravami, manjša od FAT32, večja od NTFS.
• Ne ponuja naprednih funkcij in funkcij beleženja, tako kot NTFS.