Uporaba IKT med starejšimi pod povprečjem EU

Svetovni dan telekomunikacij in informacijske družbe praznujemo od leta 1969 kot spomin na podpis prve mednarodne telegrafske konvencije in ustanovitve Mednarodne telegrafske zveze (International Telegraph Union, ITU) 17. maja 1865. V letu 2022 je poudarek dneva na temi Digitalne tehnologije za starejše in zdravo staranje. 1. julija 2021 je bilo v Sloveniji več kot petina vseh prebivalcev starih 65 let ali več (20,9 %). Ta del prebivalstva lahko postane žrtev t. i. digitalnega razkoraka, saj ga neuporaba digitalnih tehnologij lahko potisne na obrobje dogajanja v sodobni družbi. Hkrati pa ta starostna skupina predstavlja priložnost za gospodarstvo v smislu nudenja izdelkov in storitev, ki ustrezajo starejšim in njihovim potrebam – t. i. srebrna ekonomija. 

V kolikšnem obsegu uporabljajo informacijsko-komunikacijsko tehnologijo 65–74-letniki v Sloveniji?

Med 65–74-letniki prevladala uporaba pametnega telefona

V 1. četrtletju 2021 je mobilni telefon uporabljalo 96 % prebivalcev Slovenije, starih med 65 in 74 let. Od teh jih je 58 % uporabljalo pametni telefon in 42 % mobilni telefon, ki ima samo osnovne funkcije, npr. možnost klicanja ali pošiljanja SMS-sporočil. Do leta 2021 je med to populacijo prevladovala uporaba mobilnega telefona, ki ima samo osnovne funkcije (56 % v letu 2020).

Internet jih je v tem obdobju uporabljalo 62 % (v EU-27: 65 %). Dnevno jih je do njega dostopalo 48 % (EU-27: 50 %), še nikoli pa ga ni uporabilo 31 % (v EU-27: 28 %). Med neuporabniki interneta jih je 56 % kot razlog navedlo, da niso imeli potrebe po njegovi uporabi, 39 % se zdi internet nezanimiv, 28 % pa ni imelo ustreznih veščin, npr. za uporabo računalnika ali interneta.

Nekaj manj kot polovica 65–74-letnikov brez digitalnih veščin 

Za aktivno sodelovanje v digitalni družbi so potrebne digitalne veščine in znanja za uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT). V letu 2021 jih je bilo 45 % brez teh veščin (EU-27: 41 %). 4 % jih je imelo zelo dobro razvite digitalne veščine (EU-27: 8 %), 15 % osnovne (EU-27: 17 %), enak delež pomanjkljive (EU-27: 15 %), 11 % skromne (EU-27: 11 %) in 10 % zelo skromne digitalne veščine (EU-27: 8 %).

Pregled obvladanja posameznih skupin digitalnih veščin pokaže, da je imel največji delež te populacije veščine za informacijsko in podatkovno pismenost, najmanjši pa veščine za varno uporabo IKT in zaščito podatkov na internetu. 

Četrtina v 1. četrtletju opravila spletni nakup

65–74-letniki so pomemben tržni potencial. V 1. četrtletju 2021 jih je 51 % na spletu iskalo informacije o izdelkih ali storitvah (EU-27: 42 %). 47 % jih je bralo spletne novice, časopise ali revije (EU-27: 43 %) in 27 % uporabljalo storitve e-bančništva (EU-27: 36 %). Četrtina jih je v tem obdobju opravila vsaj en spletni nakup (EU-27: 29 %). Od teh jih je 89 % opravilo nakup pri spletnih prodajalcih iz Slovenije, 29 % pri spletnih prodajalcih iz drugih držav članic EU in 23 % pri spletnih prodajalcih iz preostalih držav. 

Prek interneta jih je izvedlo aktivnosti, povezane z zdravjem, skoraj polovica

Prek interneta je aktivnosti, povezane z zdravjem, izvedlo 48 % te populacije. 40 % jih je iskalo informacije, povezane z zdravjem, 23 % pa se naročilo za obisk pri zdravniku z izpolnitvijo spletnega obrazca. 16 % se jih je na tak način naročilo za obisk pri zdravniku v bolnišnici (npr. prek eNaročanja) in enak delež za obisk pri izbranem osebnem (družinskem) zdravniku. 6 % jih je dostopalo do lastne zdravstvene dokumentacije, npr. prek portala zVEM do elektronskih zdravstvenih podatkov, e-receptov, e-napotnic. 17 % jih je uporabilo druge zdravstvene storitve prek interneta (npr. za pridobitev recepta ali posvetovanje z zdravnikom) namesto obiska zdravstvenega doma ali zdravnika.

IKT, kot so pametne naprave ali sistemi oziroma internet stvari, lahko pripomorejo tudi h kakovostnejšemu bivanju starejših oseb. V 1. četrtletju 2020 sta pametne naprave za spremljanje krvnega pritiska, ravni sladkorja v krvi, telesne teže (npr. pametno tehtnico) ali druge pametne naprave za zdravje in zdravstveno oskrbo (npr. pametno zobno ščetko, Telekomovo storitev E-oskrba) uporabljala 2 % 65–74-letnikov, kar je bilo enako povprečju EU-27. Uporaba je bila med državami članicami EU s 7 % te populacije najvišja na Danskem. 

Več kot tretjina pozna piškotke

Pri uporabi interneta puščamo digitalne sledi. Med 65–74-letniki jih je 34 % vedelo, da je s piškotki mogoče spremljati njihove aktivnosti na internetu ter na podlagi tega oblikovati profile in pošiljati prilagojene oglase (EU-27: 46 %). 8 % jih je spremenilo nastavitve internetnega brskalnika, da bi preprečili ali omejili število namestitev piškotkov na naprave (EU-27: 16 %), 5 % pa jih je uporabilo program, ki omejuje sledenje aktivnostim na internetu (EU-27: 11 %). 28 % jih je na internetnih novičarskih spletnih straneh ali družbenih medijih videlo informacijo ali vsebino, ki se jim je zdela neresnična ali dvomljiva (EU-27: 24 %).