Digitalizacija na vratih proizvodnje

Tudi slovenska podjetja bodo stroškovne in kakovostne potenciale iskala v konceptih industrije 4.0.

Industrijo 4.0 in digitalizacijo si lahko vsak predstavlja po svoje. O tem, kaj podjetjem v resnici prinaša in kako njene koristi vidijo v slovenskih proizvodnih podjetjih, smo se pogovarjali z Gašperjem Sladičem, organizatorjem informatike v Tosami d. d., Bogdanom Kadišem, direktorjem Monterja Dravograd d. o. o. ter Primožem Mlačnikom, direktorjem Puro tehnike d. o. o.

Kako se srečujete z Industrijo 4.0 – gre za zahteve poslovnih partnerjev oziroma tržišča ali bolj za izboljšave, ki prihajajo iz organizacije?

Gašper Sladič, Tosama: Gre za kombinacijo obeh področij. Po eni strani je gonilo notranjega razvoja zunanje okolje – kupci, trg, standardi, regulative ipd. Po drugi strani pa želja in ideje za izboljšave na področjih, ki nas postavljajo pred konkurenco … IOT, big data, navidezna resničnost v navezavi s SCADA in MES so zagotovo orodja za izboljšave, s katerimi lahko sledimo tem zahtevam trga in lastni želji po izboljšavah, kakovostnejšim in konkurenčnejšim produktom.

Bogdan Kadiš, Monter Dravograd: O industriji 4.0 in digitalizaciji se veliko piše, ampak ali kdo v resnici sploh ve, kaj to je, je to predvsem neka vizija? V digitalizacijo te nihče ne sili. Gre enostavno za zahteve trga, da si prilagodljiv, da lahko hitro ponudiš boljši in cenejši izdelek od konkurence. Sam se potem odločiš, kje dobiti podatke, kaj avtomatizirati, kaj robotizirati, kje boš naredil spremembo, kako se boš odzval na spremembe naročila … Digitalizacije nihče ne zahteva, vendar je nujna. Vizija mora biti v firmi. Prej smo na primer obdelavo strojnih ohišij morali izvesti v 12 tednih, sedaj v 8 tednih. Če hočeš biti hitrejši, moraš imeti podatke ter informacije, kup podatkov, ki jih moraš nekje zbrati in povezati v celoto. Jasno, kjer se le da, uvajaš robotizacijo in tako določene proizvodne faze opraviš hitreje.

Primož Mlačnik, Puro tehnika: Če tega ne bi delali, ne bi več obstajali. Kljub temu pa vse izboljšave hkrati požira konkurenca. Trg stalno pritiska na ceno in jo znižuje, pušča ti le toliko, da ostaneš zdrav. Če ustvarimo pri materialu 30 odstotni prihranek, se nam to ne bo pokazalo v bilanci uspeha, saj cene samo padajo. Ugotavljamo, da določeni trgi, ki so bili glavne potrošniške destinacije, delujejo s polovico kupne moči.

Kako bi lahko v vašem podjetju digitalizacija pripomogla pri doseganju poslovnih ciljev?

Gašper Sladič, Tosama: S postopno digitalizacijo optimiziramo poslovne in proizvodne procese ter izboljšujemo izdelke. Gre predvsem za to, da se poglabljamo v procese, ki so znotraj proizvodnih podjetij kompleksni in z novimi informacijskimi tehnologijami in koncepti odpirajo nadaljnje možnosti za izboljšave. Z rudarjenjem po podatkih in analizami večjih količin podatkov lahko pridemo do boljših informacij, s katerimi identificiramo in odpravljamo morebitne izzive in optimiziramo procese ter delujemo preventivno.

Bogdan Kadiš, Monter Dravograd: Pričakujemo, da bo digitalizacija šla v smeri povezovanja sistemov, da narediš hitreje, boljše, da si bolj prilagodljiv, da pride konec koncev ven cenejši izdelek. Seveda se ukvarjamo s tem, kaj vse narediti, kako povezati stroje in poslovni informacijski sistem, da bomo lahko natančno spremljali, s kakšnimi parametri bo delal varilec, kako hitro se bo vrtel CNC obdelovalni stroj itd. Želimo vzpostaviti celoto v smislu pametne tovarne, ki pa vsaj v našem primeru ne bo mogla funkcionirati brez ljudi. Ti morajo predlagati, kaj posodobiti in izboljšati. Rabili bomo veliko strokovnjakov, pri tem je vprašanje, kaj bomo sploh dobili iz šol. Veliko bo treba investirati v digitalno infrastrukturo in pa v izobraževanje zaposlenih.

Primož Mlačnik, Puro tehnika: Digitalizacija je zgolj nujno potrebna za preživetje. Stroške moraš tako znižati, da prideš skozi. Ne moremo govoriti o merljivih rezultatih. Podjetja, ki tega ne posodabljajo, bodo propadla.

Kaj oziroma katera področja bodo z vidika digitalizacije za vaše podjetje najbolj pomembna?

Gašper Sladič, Tosama: To je vsekakor povezano s strateškimi odločitvami poslovodstva, pri čemer je zelo pomembna komunikacija med CEO in CIO na področju IT tehnologij. Poslovna analiza predstavlja enega od ključnih korakov za pravilno odločitev o izbiri tehnologije, ter predstavlja osnovo za uvajalca novih IT tehnologij v podjetje. Na vseh področjih je treba delati. Osebno bolj gledam na stvari z vidika procesov, ker sem vezan na interne odjemalce, ki prihajajo z raznimi izzivi po izboljšavah, da bi jim olajšali delo. Z analizo njihovih zahtev optimiziramo procese znotraj podjetja in s tem razbremenjujemo ljudi, da se lahko posvetijo zunanjim procesom. V proizvodnih obratih imamo možnosti za razvoj v smeri avtomatiziranega zajema podatkov in izdelave analiz. Potem so tukaj dokumenti, delovni postopki ter analitika. CRM je po nekaterih virih prišel s 4. mesta po pomembnosti za podjetje na 1. pri čemer gre za kombinacijo velikih podatkov, poslovne analitike oziroma BI ter CRM. CRM je samo eno izmed orodij, ki pripomore k celostnemu pogledu iz različnih zornih kotov.

Bogdan Kadiš, Monter Dravograd: Celotno podjetje mora funkcionirati. Če se ti oskrbna veriga prekine, potem se vse konča. Poglejte, kaj se je zgodilo Volkswagnu. Cel sistem mora delovati. Digitalizacijo bomo uvajali po segmentih, od prodajnih naročil do tehnologije in proizvodnje. Vse mora biti povezano, vprašanje pa je, kako globoko bo to še smiselno izvesti. To tudi ne bo kmalu, še nedavno smo razmišljali samo o e-računih.

Primož Mlačnik, Puro tehnika: Predvsem gre za optimizacijo porabe materiala in proizvodnih procesov. Poleg tega je nujno tesnejše povezovanje s kupci. Roki za izdelavo so kratki, velikokrat pride do spremembe v zadnjem trenutku.

Katere korake ste pri digitalizaciji proizvodnje že izvedli, kaj še načrtujete?

Gašper Sladič, Tosama: Poskrbeli smo za zbiranje podatkov v povezavi s kakovostjo izdelkov in delovanjem strojev. Načrtujemo vzpostavitev avtomatskih meritev na izhodu s stroja ter sledljivosti vzdrževalnih del. V načrtu imamo spremljanje ključnih delov strojev s tipali prek IOT. S tem bi lahko dobili koristne podatke in iz njih izluščili informacije za identifikacijo okvare, še preden do nje pride in posledično povečali kakovost izdelkov ter znižali stroške vzdrževanja. Vsekakor bodo nadaljnji koraki pri digitalizaciji proizvodnje povezani s kakovostjo ter avtomatizacijo spremljanja procesov in strojev ter preventivnim delovanjem.

Bogdan Kadiš, Monter Dravograd: V preteklosti smo prek sistema za monitoring proizvodnje izvedli spremljanje delovnih ur. V prihodnje načrtujemo uvedbo samodejnih obvestil in eskalacijo obvestil ob zastojih. Želimo, da se motnje, ki nastanejo v sistemu, ne samo na stroju, čim prej odpravijo. V proizvodnji že uvajamo robotizacijo, pri čemer bo pomembno povezovanje robotov s poslovnim sistemom.

Primož Mlačnik, Puro tehnika: Digitalizacija proizvodnje je v polnem teku, od tega, da smo uredili proizvodno logistiko in izboljšali porabo materiala do tega, da nadziramo proizvodne operacije in hitro ukrepamo v primeru odstopanj. Slednje nam bo zagotavljalo podatke za izvajanje analiz ter stalno izboljšavo tehnoloških postopkov. Z uporabo digitalizacije zmanjšujemo izmet in izboljšujemo kakovost, kar pripomore k nižjim proizvodnim stroškom, pravočasnim dobavam in zadovoljnim kupcem.