Trg mobilne glasbe prinaša astronomske dobičke

Gartner Inc. napoveduje, da bo vsota denarja, ki ga uporabniki mobilnih telefonov po svetu porabijo za melodije oziroma glasbo iz 13,7 miljard dolarjev(!), kar bo letošnja vsota, do leta 2010 naraslo na 32,3 milijarde ameriških dolarjev (kar je nekje 24,7 milijard evrov). Kar je astronomska številka, sploh če računamo na konkurenco v obliki namenskih prenosnih predvajalnikov glasbe in podobnih naprav.
Mobilna glasba, ki obsega vse od najbolj preprostih melodij, do kompletnih pesmi, obstaja že od leta 1998, ko so začeli tržiti prva tovrstna zvonenja. Hitro je servis po popularnosti pristal na drugem mestu, pred njim so le – seveda z občutno prednostji – tekstovna sporočila sms-i.
Po Garnterjevem mnenju sta za tak uspeh zaslužna dva faktorja; personificiranje in zabava. To, da telefoni na avtobusih in drugih javnih prostorih predirno cingljajo v izbrani melodiji, je navsezadnje oblika izražanja svojega karatkerja (kakorkoli že moteča in primitivna). Korak naprej od tega so moderni mobilniki, ki so napol tudi prenosni predvajalniki digitalne glasbe, kar je verjetno tudi trend, ki se bo zaradi svoje praktičnosti še razvijal. Navsezadnje želimo s seboj vlačiti čim manj krame, mar ne? Da je temu tako, se zaveda tudi Apple, ki je pred kratkim predstavil svoj lični iPhone, s katerim bo želel odrezati del te ogromne finančne pogače.
Mobilni telefoni so naprave, ki jo nosimo s seboj vsepovsod in ob vseh priložnostih, poudarja Stephanie Pittet, ena glavnih raziskovalk pri Gartnerju. Prenos podatkov po zraku pomeni, da nam ni več treba k računalniku po podatke. Zaračunavanje preko mobilnega telefona je zaradi dejstva, da večina uporabljamo samo eno svojo SIM kartico, za operaterje lahko in enostavno, tako da strankam zlahka nudijo vsebino namenjeno prav njim. Ti morajo le še ugotoviti, kako razviti čimbolj učinkovita partnerstva, primerno cenovno politiko, licenčne pogodbe, distribucijske kanale in marketing. Čaka pa jih tudi nekaj tehničnih izzivov v obliki avtorske zaščite (DRM) in pomnilniške kapacitete mobilnih naprav, dodaja Pittet.
Rezultati raziskave glede na področja so sledeča: azijski trg (z Japonsko) je kar dvakrat “težji” od trga Severne Amerike. Leta 2005 so azijci in japonci v globalni mošnjiček trga mobilne glasbe prinesli 41% denarja in po napovedih bodo tudi v prihodnje ostali na prvem mestu.
Zahodna Evropa je drugi največji trg, ki naj bi do leta 2010 dosegel nekje do 9.1 milijarde dolarjev (7 milijarde evrov), Severna Amerika pa okoli 7.1 milijarde dolarjev (5.4 milijarde evrov). Od tega denarja je večina še vedno na račun mono, polifoničnih in drugih melodij namenjenih zvonenju.
So/ste ljudje pozabili na “vibro” funkcijo?!